Jedro

Če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvega tožnika za oprostitev plačila sodne takse z dne 5. 11. 2013. 2. Zoper sklep se pritožuje prvi tožnik zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in ga oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je prvi tožnik lastnik stanovanja (posamezni del št. 31 v stavbi 5211, k. o. X) ter solastnik parc. št. 411/59 in 414/41, k. o. X. Sodišče bi z vpogledom v e-zk lahko ugotovilo, da je tožnik stanovanje prodal in da je bila prodajna pogodba realizirana 21. 1. 2014. Sodišče bi nadalje lahko ugotovilo, da sta parc. št. 411/59 in 414/41, k. o. X, obremenjeni in da se je prvi tožnik aprila 2013 dogovoril, da svoj solastniški delež odtuji, prejemnik pa prevzame obveznosti, kar je bilo formalno urejeno z notarskim zapisom z dne 6. 11. 2013 (zemljiškoknjižni predlog Dn. št. 74950/2013). Sodišče je napačno ugotovilo, da tožnik prejema dohodek iz premoženja v višini 200,00 EUR mesečno, saj se ta znesek nakazuje direktno na banko zaradi poplačila hipotekarnega kredita. Tožnik plače ne prejema, ker ima družba N., d. o. o., blokiran račun. Zmotne so ugotovitve sodišča, da je tožnik 100 % lastnik družbe N., d. o. o. Sodišče bi lahko z vpogledom v AJPES ugotovilo, da je bil tožnik primoran prodati 50 % delež, 50 % delež pa bo prenesen na kupca, ko bo ta zagotovil, da tožnik ne bo več zavezan kot porok družbi N., d. o. o. Sodišče je nestrokovno presojalo bilančna stanja družbe za leto 2012, čeprav je sedaj leto 2014. V tem času je družba ostala brez sredstev, z dolgovi in z blokiranim računom. Družba L., d. o. o., je brez premoženja in v letu 2014 sploh ni poslovala. Sodišče je ravnalo nedopustno, ko je primerjalo sredstva družbe s premoženjem solastnika. Sodišče bi s pravilnim vpogledom v e-zk, AJPES in sodni register ter s preverbo pri GURS in bankah ugotovilo, da je prvi tožnik zaradi prevare tožene stranke ostal brez denarja, zaradi česar je tudi zbolel. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi tožnik je v izjavi o premoženjskem stanju navedel: 1) da je v letu 2012 prejel dohodek iz premoženja v višini 2.400,00 EUR, ki ga je porabil za plačilo hipotekarnega kredita, 2) da v letu 2012 ni prejel plače, 3) da je lastnik podjetja, ki je zastavljeno, ima izgubo in je blokirano, 4) da je lastnik stanovanja, v katerem živi (posamezni del št. 31 v stavbi št. 5211, k. o. X) in 5) da ni lastnik drugih nepremičnin.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 (1) po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju prvega tožnika in med drugim ugotovilo, da je prvi tožnik imel v letu 2012 dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem v višini 5.200,00 EUR in dohodek iz naslova plače v višini 9.157,85 EUR, izkazalo pa se je tudi, da je prvi tožnik solastnik parc. št. 411/59 in 414/41, obe k. o. X. 6. Pritožbene navedbe, da so povzete ugotovitve sodišča prve stopnje napačne, niso utemeljene. Prvi tožnik je po zemljiškoknjižnih podatkih solastnik do 1/2 parc. št. 411/59 in 414/41, obe k. o. X. Če je prvi tožnik svoj solastniški delež pri navedenih parcelah prodal, pri čemer je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot solastnik, bi to moral pojasniti v predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma v izjavi o premoženjskem stanju (2). Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je namreč na strani predlagatelja oprostitve (7. in 212. člen ZPP (3)). Navedbe, ki jih prvi tožnik v zvezi s tem prvič podaja v pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da prvi tožnik v letu 2012 ni prejemal plače, pa so v nasprotju z listinami v spisu (potrdilo DURS z dne 16. 1. 2014) in niso z ničemer izkazane.

7. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev (4). Ker je torej prvi tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične oziroma nepopolne podatke, je sodišče prve stopnje njegov predlog za taksno oprostitev utemeljeno zavrnilo. Pravilno je zaključilo, da prvi tožnik ni izkazal pogojev za oprostitev plačila sodne takse (5).

8. Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.).

(2) Iz e-zk izhaja le, da je vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis pridobitve izvedena pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1 (Dn 74950/2013).

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)

(4) Prim. odločbe VS I Up 172/2013, I Up 164/2001 in I Up 115/2011. (5) Do ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z lastništvom poslovnih deležev in stanovanja) se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj te ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.