Jedro

Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu vloga upnika, ki je v izpodbijanem sklepu povzeta, ni bila vročena niti pred, niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije oziroma seznanitve s celotnim procesnim gradivom in s tem pravica do sodelovanja oziroma izjavljanja v postopku. Na tem mestu je dodati, da sicer ZIZ ne predpisuje vročanje upnikovega odgovora na odlog dolžniku, vendar sodišče pri tem nima svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi pravica do izjavljanja v postopku izhaja iz strankine osebne integritete - njenega dostojanstva in zahteve, da se jo obravnava kot subjekt.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (I. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka z odlogom izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da se sodišče v zvezi z zaključkom, da pogoji za odlog izvršbe niso izpolnjeni, sklicuje na navedbe iz upnikovega odgovora, s katerim pa dolžnik ni seznanjen. Izpodbijanemu sklepu vsled navedenemu očita, da je obremenjen s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je dolžniku bila kršena pravica do seznanitve ter posledično pravica do izjave v postopku. Poleg tega zatrjuje, da je tudi utemeljitev izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljivih razlogov napačna, saj je rubež denarnih sredstev ali rubež pokojnine le eno izmed izvršilnih sredstev, sodišče pa bi se moralo opredeliti do terjatve kot celote in do razlogov za odlog izvršbe. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni očitek o obremenjenosti izpodbijane odločitve s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je neutemeljen. Sklep je obrazložen, ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku. Pritožbenim trditvam, da je izvršba dovoljena z več izvršilnimi sredstvi, ne zgolj s prenosom sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet, namreč ni mogoče slediti, saj podatki spisa tega ne potrjujejo.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik v odgovoru nasprotoval predlaganemu odlogu ter da je pritrditi upniku, da je dolžnik glede same oprave izvršbe in posega v njegovo premoženje varovan z omejitvijo izvršbe, skladno s 102. členom ZIZ. Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu navedena vloga upnika, ki je v izpodbijanem sklepu povzeta, ni bila vročena niti pred, niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije oziroma seznanitve s celotnim procesnim gradivom in s tem pravica do sodelovanja oziroma izjavljanja v postopku. Ob navedenem so zato utemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Na tem mestu je dodati, da sicer ZIZ ne predpisuje vročanje upnikovega odgovora na odlog dolžniku, vendar sodišče pri tem nima svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi pravica do izjavljanja v postopku izhaja iz strankine osebne integritete - njenega dostojanstva in zahteve, da se jo obravnava kot subjekt.1

7. Utemeljeni pritožbi je bilo potrebno ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje z vročitvijo upnikovega odgovora na odlog dolžniku zagotovi učinkovito pravico do informacije in izjave v postopku ter nenazadnje učinkovito pravico do pravnega sredstva.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj: Odločba US RS Up-39/95 z dne 16. 1. 1997, odločba US RS Up-1352/11 z dne 9. 5. 2013.