Jedro

V sporih z mednarodnimi elementi so za odločanje o pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči (vročitev tožbe toženi stranki).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo disciplinsko odločbo tožene stranke z dne 6.7.1990, o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in disciplinski postopek zoper tožnika ustavilo. Hkrati je zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja z ugotovitvijo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki, ki je bilo sklenjeno za določen čas, prenehalo zaradi poteka časa.

Na pritožbi obeh strank je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da pristojnost sodišča prve stopnje in niti drugega sodišča v Republiki Sloveniji ni bila podana. Ob vložitvi tožbe v letu 1993 je bil tožnik državljan Republike Hrvaške z bivališčem v A. in ni imel slovenskega državljanstva, tožena stranka pa je prav tako bila tuja pravna oseba, s sedežem v Liberiji in na območju Republike Slovenije ni imela svojega predstavništva. Tako navezne okoliščine, ki bi pogojevale pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, niso bile podane.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik, formalno iz vseh revizijskih razlogov. Dejansko pa v reviziji utemeljuje le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je sodišče navezne okoliščine za presojo pristojnosti slovenskega sodišča presojalo glede na čas vložitve tožbe v letu 1993, namesto, da bi upoštevalo čas dejanskega nastanka spora v letu 1990, zlasti, ker je tožnik zoper disciplinsko odločbo tožene stranke sprožil spor pred takratnim Sodiščem združenega dela v Kopru že 25.7.1990, pa je takrat zaradi nedokončnosti odločitve sodišče odstopilo zadevo v dokončno odločanje toženi stranki. Ker tožena stranka na to ni reagirala, je bil tožnik prisiljen v letu 1993 ponovno vložiti predlog oziroma tožbo na sodišče. Tako bi moralo sodišče presojati navezne okoliščine glede pristojnosti sodišča v Kopru glede na čas dejanskega nastanka spora v letu 1990, ko je bil tožnik državljan takratne skupne države SFRJ.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 12/2003) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storilo sodišče druge stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa, ni določno opredelil. Zato revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni preizkušalo.

Glede datuma vložitve tožbe je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bila tožba vložena v letu 1993 in dne 9.4.1993 vročena toženi stranki. Glede na določbe 81. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKS - Ur. l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82), ki je v spornem obdobju urejal pravila o pristojnosti sodišč v sporih z mednarodnimi elementi, če ta pravila niso bila urejena z mednarodno pogodbo, da so za pristojnost sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči, je pritožbeno sodišče utemeljeno ugotovilo, da je potrebno pristojnost sodišča Republike Slovenije presojati po dejstvih iz leta 1993, saj 1. odstavek 189. člena ZPP izrecno določa, da pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Glede odločanja o pristojnosti sodišča se zato tožnik ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je spor dejansko nastal že v letu 1990, ko je bil tožnik še državljan takratne skupne države.

Revizijsko sodišče soglaša tudi z drugimi pravnimi razlogi izpodbijanega sklepa.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.