U-I-229/00

21. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Matjaža Gerlanca iz Velenja na seji dne 21. septembra 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpisu rednih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 67/2000) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik navaja, da NSZS - Nacional-socialna zveza Slovenije (v nadaljevanju: NSZS) ne more nastopati na volitvah kot politična stranka, ker še ni končan postopek njene registracije, čeprav je Ustavno sodišče že "5. 3. 1998 soglasno v odločbi odločilo, da nismo ustavno pravno sporni". Preprečitev sodelovanja na volitvah naj bi pomenila kršitev 14. in 42. člena Ustave. Poudarja, da so sicer ustanovili "listo SS", ki pa ni v enakem položaju, kot če bi bili politična stranka. Zbrati morajo enkrat več podpisov in ne smejo uporabljati svojega znaka na glasovnicah. Zato predlaga, naj se zadržijo volitve, "dokler Višje upravno sodišče ne odloči o njihovi pritožbi glede vpisa NSZS v register strank" oziroma, naj se zadrži izvajanje izpodbijanega Odloka o razpisu rednih volitev v Državni zbor (v nadaljevanju: Odlok o razpisu). Izvrševanje Odloka o razpisu naj bi za NSZS pomenilo nepopravljive posledice, medtem ko državi odložitev volitev ne bi povzročila nepopravljive škode.

Po Zakonu o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 in nasl. - v nadaljevanju: ZPolS) je politična stranka združenje posameznikov za uresničevanje njihovih političnih interesov.

2.ZPolS predpisuje političnim strankam obvezno registracijo. Z dnem vpisa v register postane politična stranka pravna oseba in lahko začne delovati kot politična stranka (prvi odstavek 3. člena in tretji odstavek 12. člena ZPolS). Zakon o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju: ZVDZ) v 42. členu določa, da lahko predlagajo kandidate politične stranke in volivci. Na volitvah lahko torej sodelujejo le tiste stranke, ki so vpisane v register političnih strank.

3.Postopek za vpis NSZS še ni pravnomočno končan. Kot je razvidno iz pobude, mora o pritožbi odločiti Vrhovno sodišče (pobudnik nepravilno navaja Višje upravno sodišče). Pobudnikov predlog, naj Ustavno sodišče zadrži razpis volitev v izpodbijanem Odloku o razpisu, je očitno neutemeljen. Ustava v prvem odstavku 81. člena določa, da se Državni zbor voli za štiri leta. Le če bi se mandatna doba Državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če Državni zbor tako sklene (drugi odstavek 81. člena Ustave). Predsednik republike mora razpisati redne volitve v Državni zbor najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega Državnega zbora (prvi odstavek 13. člena ZVDZ). Nedokončani postopki registracije posameznih strank na razpis rednih volitev v Državni zbor ne morejo vplivati. Razpisa rednih volitev, ki jih določa Ustava, ni mogoče odložiti zato, ker določena stranka še ni dosegla svojega vpisa v register političnih strank in se zaradi tega ne more udeležiti volitev kot politična stranka.

4.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen