Jedro

Insolventni dolžnik ima položaj stranke v glavnem postopku pri dveh vrstah postopkov zaradi insolventnosti: v postopku prisilne poravnave in v postopku osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od naštetih vrst postopkov zaradi insolvetnosti, ampak za glavni stečajni postopek nad pravno osebo, zato stečajni dolžnik v tem primeru nima položaja stranke. Glede na to v predmetnem postopku nima upravičenja opravljati procesnih dejanj in zato nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o poznejši prednostni razdelitvi.

Ker stečajni dolžnik nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim po stečajnem upravitelju vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, posledično tudi nima pravice do pritožbe na podlagi 357.a člena ZPP, s katero izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnika A. d. d.(red. št. 1320) z dne 17. 7. 2025 (I. točka izreka) in odločilo, da se poznejša prednostna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta (PD 1332) poznejše prednostne razdelitve z dne 21. 8. 2025, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo sklepa (II. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v nov postopek. Ugotovilo je, da je obrazložitev prvostopenjskega sklepa pomanjkljiva in da nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pojasnilo je, da očitanih kršitev ni moglo sámo odpraviti, saj mora svoje delo najprej pravilno opraviti upravitelj, o čemer nato odloča le sodišče prve stopnje, tega pa ni mogoče izvesti pred sodiščem druge stopnje, ker bi bila s tem strankam odvzeta pravica do pravnega sredstva.

3.Dolžnik je po stečajnem upravitelju zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo v skladu s 357.a členom ZPP. Navaja, da se ne strinja z argumentacijo višjega sodišča, da pravnomočnega sklepa o razdelitvi ni mogoče spremeniti s kasnejšim sklepom. Trdi, da gre za vprašanje razmerja uporabe pravil procesnega in materialnega insolvenčnega prava, o katerem bi moralo odločiti sámo višje sodišče v okviru reformacijskih pooblastil. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Procesna legitimacija za vložitev pritožbe je urejena v 126. členu ZFPPIPP. V skladu s prvim odstavkom tega člena ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Drugi odstavek istega člena določa, da ima upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.

6.Splošno pravilo o strankah, ki so upravičene opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, za kar gre v obravnavanem primeru, je določeno v 56. členu ZFPPIPP. Ta določa, da so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičeni opravljati: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.

7.Insolventni dolžnik ima položaj stranke v glavnem postopku pri dveh vrstah postopkov zaradi insolventnosti: v postopku prisilne poravnave in v postopku osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP).

V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od naštetih vrst postopkov zaradi insolvetnosti, ampak za glavni stečajni postopek nad pravno osebo, zato stečajni dolžnik v tem primeru nima položaja stranke. Glede na to v predmetnem postopku nima upravičenja opravljati procesnih dejanj in zato nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o poznejši prednostni razdelitvi, s katerim je zavrnilo ugovor upnika (364. člen ZFPPIPP) in odločilo, da se opravi poznejša prednostna razdelitev na podlagi končnega načrta poznejše prednostne razdelitve z dne 21. 8. 2025, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 369. člena ZFPPIPP).

8. Ker po navedenem stečajni dolžnik nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim po stečajnem upravitelju vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, posledično tudi nima pravice do pritožbe na podlagi 357.a člena ZPP, s katero izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek.

9.Ker je torej v tem primeru pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena, v zvezi s šestim odstavkom 357.a člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Plavšak N., v: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - monografija. Tax-Fin-Lex, e-Paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP, oddelek 5.3.1. Splošna pravila o strankah postopka zaradi insolventnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 56, 126

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4, 357a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.