Jedro

Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče in po sodišču odmerjeni stroški prič.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (III. točka izreka) spremeni tako, da se tam odmerjeni stroški zvišajo za 586,52 EUR (na 4.448,77 EUR).

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v z njo izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 208,47 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka ugotovilo, da sta pravdni stranki solastnika nepremičnin parc. št. 191/13 in 191/14 k. o. X v razmerju tožnica do 70/100 in toženec do 30/100, pod II. točko izreka je višji tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljenega zavrnilo in pod III. točko izreka toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 3.862,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sodbo sta se v roku pritožili obe pravdni stranki, tožeča zoper III. točko izreka in tožena zoper I. in III. točko izreka, obe iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Tožeča stranka v pritožbi potrjuje pravilnost deležev, v katerih sta stranki dolžni druga drugi povrniti pravdne stroške, trdi pa, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila. Spregledalo je, da je tožnica na zadnjem naroku 4. 3. 2015 priglasila vse stroške kot doslej ter tudi nadaljnje stroške, med njimi tudi sodne takse po odmeri sodišča in stroške prič po odmeri sodišča. Torej ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica za pričo M. K. ni priglasila stroškov v višini 150,00 EUR, posledično ji teh stroškov tudi ni priznalo. Prav tako je tožnica plačala tudi sodno takso za postopek s pritožbo skladno s plačilnim nalogom z dne 24. 3. 2011 v znesku 654,21 EUR, kar je prav tako priglasila in zahtevala v povrnitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v stroškovnem delu ustrezno spremeni oziroma, da jo razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovnimi posledicami.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke zatrjuje, da tožena stranka ni zakrivila stroškov postopka od takrat dalje, ko je tožeči stranki dala poravnalno ponudbo. Nadalje opisuje druge medsebojne odnose med pravdnima strankama in smatra, da gre za veliko špekulacijo s strani tožeče stranke.

5. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je neverjetno, da sodišče v svojih odločbah najprej ugotovi delež med zakoncema 50 – 50, potem 60 – 40 in sedaj 70 – 30%. Nadalje napada dokazne ocene sodišča prve stopnje glede prispevka očeta tožnice, glede ugotovitev o delu v zvezi z električno inštalacijo, glede njegove skrbi za bolno ženo (tožnico) in pojasnjuje svoja stališča glede teh vprašanj tako, kot jih je zatrjevala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Nadalje pojasnjuje svoj trud za ugotovitev resnice in za družinski blagor, kako je oče tožnice izdajal račune na ime svoje firme zaradi davčnih ugodnosti in da je oče tožnice istočasno gradil še svojo delavnico. Trdi, da je toženec dal med postopkom tožnici realno poravnalno ponudbo in da od takrat dalje ne odgovarja več za pravdne stroške.

6. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tožene stranke zavrača pritožbene navedbe, ponavlja ter potrjuje ugotovitev in odločitev sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe, vse s stroškovnimi posledicami.

7. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, medtem ko pritožba tožene stranke ni utemeljena.

8. Ko tožena stranka v svoji pritožbi izraža začudenje nad dosedanjimi odločitvami sodišča prve stopnje v tej pravdni zadevi, ji je odgovoriti, da takšne odločitve niso nič nenavadnega in so očitno posledica razveljavitve večih njegovih odločb in pri tem danih napotkov pritožbenega sodišča. 9. Sicer pa tožena stranka v nadaljevanju pritožbe oporeka posameznim dokaznim ocenam sodišča prve stopnje, pri čemer posplošeno ponavlja svoje navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje in prav tako posplošeno opisuje toženčev odnos do tožnice in nasploh njun medsebojni odnos. Na takšne (pavšalne) pritožbene navedbe je odgovoriti, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe o vseh trditvah in ugovorih tožene stranke, v kolikor so te bile relevantne za odločitev o tožbenem zahtevku in jih pritožba ponavlja, odgovorilo s prepričljivimi, logičnimi in na dokazih temelječimi razlogi, na podlagi katerih je o posameznih pravno pomembnih dejstvih sprejelo 8. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) skladno dokazno oceno. V odgovor pritožbi, saj jih pritožbeni pomisleki ne omajejo, se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, na te razloge sklicuje. Pritožbena posplošena opisovanja in zatrjevanja toženčevega truda za ohranitev družine in medsebojnega odnosa med pravdnima strankama pa so ali po prvem odstavku 337. člena ZPP neupoštevna pritožbena novota ali za odločitev o tožbenem zahtevku in sedaj o pritožbi irelevantna, neupoštevna in se pritožbeno sodišče zato o njih ne opredeljuje.

10. Slediti pa je pritožbi tožeče stranke, da je ta na zadnjem naroku dne 4. 3. 2015 kot svoje pravdne stroške med drugim priglasila tudi pričnino za M. K. v znesku 150,00 EUR in sodno takso za pritožbo po plačilnem nalogu sodišča z dne 24. 3. 2011 v znesku 654,21 EUR. Kot izhaja iz druge strani zapisnika o glavni obravnavi dne 4. 3. 2015, je tožeča stranka priglasila stroške „kot doslej in dodatno“, med dodatnimi stroški pa so bili tudi „sodne takse po odmeri sodišča, stroški prič in sodnega izvedenca, tudi po odmeri sodišča.“ Takšna dikcija zadostuje, da se pri odmeri stroškov upoštevajo tudi vse takse, ki jih je med postopkom odmerilo sodišče (torej tudi sonda taksa za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 24. 3. 2011 v znesku 654,21 EUR) in po sodišču odmerjeni stroški prič (tudi 150,00 EUR za pričo M. K.).

11. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo kršitev, na katerih pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbi tožeče stranke ugodilo (pri tem je poudariti, da je upoštevalo uspeh tožeče stranke v pravdi 72,93%) in temu ustrezno v odločitvi o stroških postopka spremenilo odločitev sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP), medtem ko je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v z njo izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Tožeča stranka je upravičena do povračila ji stroškov njene pritožbe, saj je s pritožbo uspela, medtem ko sta preostale stroške pritožbenega postopka dolžni kriti stranki vsaka svoje, saj tožena stranka s pritožbo ni uspela, medtem ko v odgovorih na pritožbo stranki ne navajata ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi, torej ti njuni stroški za ta pritožbeni postopek niso bili potrebni. Stroški pritožbe tožeče stranke, katere ji mora povrniti tožena stranka, znašajo skupno 208,47 EUR (250 točk za sestavo pritožbe, povišano za 2% administrativnih stroškov in 22% DDV ob vrednosti točke 0,459 EUR, in 65,68 EUR sodna taksa za pritožbo).