Jedro

Četudi je res, da hčere stike z očetom odklanjajo (pritožbeno sodišče ne dvomi v to), to še ne pomeni, da so hčere ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov ogrožene v smislu 161. člena DZ, zato je evidentno, da pogoji za izdajo začasne odredbe o stikih niso izpolnjeni. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, zgolj nestrinjanje otrok s stiki, njihovo odklanjanje oziroma želja po drugačnem načinu izvrševanja stikov, ne pomenijo ogroženosti v smislu 161. člena DZ, ki bi opravičevala regulacijo stikov z začasno odredbo. Res je, kar pritožba načeloma navaja, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic treba spoštovati želje otroka, mu omogočiti, da jih izrazi in jih kolikor je le mogoče tudi upoštevati, vendar bo ta načela prvostopenjsko sodišče uporabilo v nadaljevanju postopka, ko bo o morebitni spremembi stikov dokončno odločilo. Pogoji za izdajo začasne odredbe (ki je izjema od splošnega pravnega načela, da se o pravicah, koristih in obveznostih odloči po izvedenem rednem in polno kontradiktornem sodnem postopku) pa so drugačni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka:_

1. Pravdni stranki sta bivša zakonca, ki imata skupne štiri hčere, stare 16, 14 in 12 let. Sodišče je leta 2016 razvezalo zakonsko zvezo, odločilo o varstvu in vzgoji otrok (ki jih je zaupalo v varstvo in vzgojo materi – predlagateljici), preživnini ter stikih. Leta 2020 je mati vložila predlog za spremembo stikov in za izdajo začasne odredbe v zvezi s stiki.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 1. 2021 zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe (ta odločitev ni bila izpodbijana in je zato pravnomočna), v nadaljevanju pa po uradni dolžnosti uredilo stike med hčerkami in očetom, ker je ugotovilo, da dekleta s stiki niso ogrožena v smislu fizičnega ali psihičnega nasilja, so pa ogrožena, ker se stiki ne izvajajo. Zoper del sklepa, ki je po vsebini začasna odredba o začasni ureditvi stikov, je nasprotni udeleženec vložil ugovor.

3. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep o začasni odredbi z dne 11. 1. 2021 razveljavilo v II., III., IV., V. in VI. točki izreka, torej v delu, s katerim so bili provizorično urejeni stiki (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), nadalje zavrglo ugovor nasprotnega udeleženca zoper VII. točko izreka sklepa z dne 11. 1. 2021 (II. točka izreka sklepa z dne 6. 9. 2021, ni predmet pritožbe) in odločilo, da bo o stroških ugovornega postopka odločeno s končno odločbo (III. točka izreka sklepa z dne 6. 9. 2021).

_Pritožbeni postopek:_

4. Predlagateljica se pritožuje zoper I. točko (razveljavitev začasne odredbe) in III. točko (stroški) sklepa z dne 6. 9. 2021 in med drugim navaja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo preuranjeno, ni še prejelo poročila varuhinje človekovih pravic, ni opravilo neformalnega razgovora s hčerkami udeležencev postopka ali pridobilo izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije. Razgovori, ki jih je opravila psihologinja pri CSD X, so bili pred več kot šestimi meseci. Sodišče ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa le na podlagi zaslišanja obeh udeležencev in omenjenega informativnega razgovora z otroki, opravljenega pred šestimi meseci. Sodišče ni moglo z verjetnostjo ugotoviti, da so spremenjene razmere in koristi mladoletnih hčerk, zaradi katerih se le-te že kar štiri mesece upirajo odhodom k očetu. Sodišče ni upoštevalo, da so dekleta jasno izrazila željo, da stiki potekajo v skladu z izdano odredbo, ne pa en teden pri enem, drugi pa pri drugem staršu, kot je bilo določeno s pravnomočno sodbo. Sodišče je prezrlo, da se dekleta že dolgo in vztrajno upirajo določenim vzgojnim ukrepom nasprotnega udeleženca in njegovim načelom (načinom?) preživljanja prostega časa (odhodi v hribe ipd.).

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter priglasil stroške.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je začasno odredbo o stikih mogoče izdati le pod pogojem, da je izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika1). Nadalje je prepričljivo in lepo pojasnilo, da je treba ločevati med otrokovimi željami, koristmi in ogroženostjo. Otrokova želja ali korist še ne pomeni, da je nekaj, kar je nasprotno temu, za otroka a priori ogrožajoče (primerjaj 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da hčere pri izvajanju stikov na način, kot je bil določen s sodbo iz leta 2016, niso ogrožene, zato ni potrebe niti podlage za izdajo začasne odredbe.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev prvostopenjskega sodišča v celoti pravilna in tudi ustrezno ter skrbno argumentirana. Predlagateljica niti v pritožbi ne uspe pojasniti, kako in zakaj naj bi bile hčere ob izvajanju stikov na dosedanji način ogrožene, kar bi utemeljevalo izdajo začasne odredbe. Z argumenti prvostopenjskega sodišča, kakšni so pogoji za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov in zakaj v konkretnem primeru niso izpolnjeni, se sploh ne sooči, temveč mimo razlogov prvostopenjske odločbe ponavlja svoje trditve, da hčere stike pri očetu odklanjajo, da ne želijo biti pri njem oziroma da želijo, da se stiki izvršujejo tako, kot je bilo določeno z začasno odredbo.

9. Četudi je res, da hčere stike z očetom odklanjajo (pritožbeno sodišče ne dvomi v to), to še ne pomeni, da so hčere ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov ogrožene v smislu 161. člena DZ, zato je evidentno, da pogoji za izdajo začasne odredbe o stikih niso izpolnjeni. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, zgolj nestrinjanje otrok s stiki, njihovo odklanjanje oziroma želja po drugačnem načinu izvrševanja stikov, ne pomenijo ogroženosti v smislu 161. člena DZ, ki bi opravičevala regulacijo stikov z začasno odredbo. Res je, kar pritožba načeloma navaja, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic treba spoštovati želje otroka, mu omogočiti, da jih izrazi in jih kolikor je le mogoče tudi upoštevati, vendar bo ta načela prvostopenjsko sodišče uporabilo v nadaljevanju postopka, ko bo o morebitni spremembi stikov dokončno odločilo. Pogoji za izdajo začasne odredbe (ki je izjema od splošnega pravnega načela, da se o pravicah, koristih in obveznostih odloči po izvedenem rednem in polno kontradiktornem sodnem postopku) pa so drugačni. Zato je neutemeljeno pritožbeno ponavljanje, kako dolgo, intenzivno in zakaj hčere stike z očetom odklanjajo, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da razen posplošenih trditev, da naj bi bil oče pretirano strog, nerazumevajoč do potreb najstniških deklet itd., pritožba ne uspe konkretizirati nobenega očetovega ravnanja ali opustitve, ki bi ga bilo mogoče presoditi kot ogrožajoče. Tudi trditev, da se hčere upirajo njegovi hoji v hribe (pri čemer niti ni jasno, ali hodi nasprotni udeleženec v hribe sam ali jemlje s seboj tudi hčere) tega ne omogoča, saj se ne zatrjuje, da bi hčere, na primer, silil na nevarne ture.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da naj bi sodišče odločilo preuranjeno, ker ni pridobilo poročila varuhinje človekovih pravic, zaslišalo hčerk ter pridobilo izvedenskega mnenja. Kot že povedano, pritožba sploh ne zatrjuje nobenega konkretnega ravnanja, stanja ali okoliščine, zaradi katerih bi bile hčerke ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov (kot so bili urejeni s sodbo iz leta 2016) ogrožene. Niti smiselno ne obrazloži, zakaj meni, da bi bila ogroženost, ki je nujni pogoj za izdajo začasne odredbe po 161. členu DZ, izkazana z razgovori ali izvedenskim mnenjem, ko pa predlagateljica že na trditveni ravni ni uspela pojasniti kakršnekoli relevantne ogroženosti.

11. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3) pritožbeni razlogi, je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Ker bo šele s končno odločbo jasno, katera stranka je v postopku uspela in v kolikšnem delu, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.