Jedro

Po določbi tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ pošlje izvršilno sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, takoj po izdaji sklepa, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča, opr. št. In 997/2007 z dne 18.02.2009 pri nepremičninah s parc. št. 102/1 in 102/4, vl. št. 759, k.o., pri solastnem deležu D.P. do 1/20 od celote, dovoli zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke za denarno terjatev v znesku 3.446,58 EUR s pp, vse v korist upnice SKB banke d.d. Iz Ljubljane. Listine, ki so bile podlaga za vpis, se vložijo v zbirko listin naslovnega sodišča pod navedeno opr. številko.

2.

Zoper sprejeto odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje (dolžnica) D.P. „iz vseh pritožbenih razlogov“. Sklep, ki je podlaga za izpodbijan vpis, še ni pravnomočen, saj je dolžnica zoper njega vložila ugovor, prav tako pa je dolžnica predlagala razveljavitev pravnomočnosti poprej izdanega sklepa opr. št. I 12079/1999, ki dolžnici ni bil pravilno vročen. Nadaljnja kršitev je podana z vknjižbo hipoteke, saj iz meritornega izreka sklepa, ki je podlaga vpisu, ne izhaja obveznost vknjižbe hipoteke. Izpodbijani sklep je nadalje nejasen, ker v njem ni navedeno, od kdaj do kdaj tečejo zakonske zamudne obresti in od katerega zneska. Ker je dolžnica skoraj v celoti poravnala upnikovo terjatev, vpis ni dopusten v dovoljeni višini. Izpodbijani sklep pa je nepravilen tudi zato, ker sodišče prve stopnje ni omogočilo dolžnici ugovora v predmetnem zemljiškoknjižnem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3.

Upnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4.

Pritožba ni utemeljena.

5.

Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi sklepa Okrajnega sodišča, opr. št. In 997/2007 z dne 18.02.2009, iz katerega izhaja, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča, opr. št. I 12079/1999 z dne 25.10.1999 (pravnomočen dne 28.06.2001), nadaljuje zraven že dovoljenega z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na dolžničine zgoraj navedene nepremičnine. Sklep o izvršbi opr. št. I 12079/1999 z dne 25.10.1999 predstavlja v delu, s katerim je bilo dolžnici naloženo plačilo upnikove terjatve (na podlagi verodostojne listine) izvršilni naslov (izvršljivo sodno odločbo). Glede na navedeno je torej izpodbijani sklep izdan na podlagi izvršilnega naslova. Po določbi tretjega odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ pošlje izvršilno sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, takoj po izdaji sklepa, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti. To določa le za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (četrti odstavek 45. člena ZIZ v zvezi s petim odstavkom 142. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Pritožbena izvajanja v zvezi z nepravnomočnostjo sklepa, ki je podlaga izpodbijanemu vpisu, so tako neutemeljena. Na pravilnost navedenega tudi ne more vplivati pritožbeno zatrjevano dejstvo, da je zaradi nepravilne vročitve dolžnica predlagala „razveljavitev pravnomočnosti“ sklepa o izvršbi opr. št. I 12079/1999 z dne 25.10.1999. 5.

Zemljiškoknjižno sodišče je v predmetni zadevi odločilo po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o zaznambi sklepa (priloženega obvestilu), s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine (prvi odstavek 86. člena ZZK-1). Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (prvi odstavek 88. člena ZZK-1). Ne glede na to, da torej v izreku sklepa izvršilnega sodišča ni bilo „obveznosti“ vknjižbe hipoteke, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je izdalo izpodbijani sklep o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke ter so drugačne pritožbene trditve neutemeljene.

6.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano poravnavo upnikove terjatve, so za postopanje zemljiškoknjižnega sodišča nepomembne, saj je to vprašanje lahko aktualno le v izvršilnem postopku. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno stališče, da je sklep nejasen, ker v njem niso natančno opredeljeni pripadki (zamudne obresti), saj je zemljiškoknjižno sodišče podatke o terjatvi pravilno povzelo iz izvršilnega sklepa, medtem ko je vprašanje natančnega teka obresti in od katerega zneska le-te tečejo, pomembno v izvršilnem postopku.

7.

Kot neutemeljena pa se izkaže tudi pritožbena graja, da je sklep nepravilen, ker dolžnici ni bil omogočen ugovor v zemljiškoknjižnem postopku. Ugovor je glede na določbo 157. člena ZZK-1 možno vložiti (zgolj) proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent. Proti sklepu o vpisu zemljiškoknjižnega sodnika (kar je primer tudi v obravnavani zadevi) pa je pravno sredstvo pritožba (prvi odstavek 159. člena ZZK-1).

8.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1).

9.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.