Jedro

Vpogled v ta poročila staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se te izjave ne upoštevajo pri odločitvi. Sodišče mora pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka upoštevati otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavek 158. člena DZ). ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da sodišče v takem primeru dele izjave otroka povzame v obrazložitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 5. 9. 2022 zoper sklep o začasni odredbi z dne 23. 8. 2022 in sklep o začasni odredbi razveljavilo ter predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 3. 8. 2022 zavrnilo (točka 1 izreka). V točki 2 izreka je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 24. 8. 2022 in delno njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 11. 12. 2023 ter izdalo začasno odredbo, s katero je: I. nadomestilo soglasje predlagateljice za vpis ml. A. A. in B. A. v osnovo šolo C.; II. določilo, da ml. A. A. in B. A. z očetom preživita čas med tednom, in sicer od nedelje od 17.00 ure do petka zjutraj, ko ju pelje v šolo, ter vsak zadnji vikend v posameznem mesecu, ostale vikende v posameznem mesecu pa prebivata pri materi, in sicer od petka, ko ju ob koncu pouka oziroma varstva prevzame v šoli ali na drugem dogovorjenem kraju, do nedelje, ko oče deklici ob 17.00 uri prevzame na materinem domu ali na drugem predhodno dogovorjenem kraju; III. mati ima z deklicama telefonski ali video stik vsak torek in četrtek ob 19.00 uri, v tednu, ko nima vikend stika, pa še ob sobotah ob 19.00 uri, oče ima z deklicama v času, ki ga preživita z materjo, telefonski ali video stik ob sobotah ob 19.00 uri; IV. jesenske in zimske počitnice deklici preživita z materjo, prvomajske počitnice z očetom, božično - novoletne praznike pa z vsakim staršem polovico (od 24. 12. z enim, od 29. 12. 2. 1. pa z drugim), velikonočni ponedeljek preživita s tistim staršem, pri katerem sta preživeli vikend. Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča, da se kršitelju za primer kršitve začasne odredbe določi denarna kazen 500 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo kazen za primer, če bo ravnal v nasprotju z obveznostjo iz začasne odredbe, da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, zavrnilo kar je nasprotni udeleženec zahteval več ali drugače, odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno odločbo (točke V do IX v 2. točki sklepa).

2.Pritožuje se predlagateljica, uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

3.Navaja, da je sodišče glede vprašanj, ki jih je že obravnavalo v sklepu 12. 12. 2022, sedaj sprejelo diametralno nasprotno odločitev, ker je prezrlo neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca, kot so zmerjanje in grožnje predlagateljici v prisotnosti deklic. V nasprotju z izvedenimi dokazi je ugotovilo, da je izključni razlog za konflikten odnos med staršema nestanovitnost predlagateljice. Razlogi glede njenega odhoda v materinski dom so neživljenjski in pravno nevzdržni, saj ženska, ki se v stiski pred partnerjem zateče v materinski dom, takšnega odhoda ne bo v naprej napovedala partnerju. Ugotovitev sodišča, da odhod predlagateljice v materinski dom ni bil posledica nasilja v družini, je zmotna. Strokovna delavka CSD bi morala predlagateljico obravnavati kot žrtev, pa je izkazovala očitno naklonjenost nasprotnemu udeležencu. Soglasje, da bosta deklici obiskovali vrtec in šolo v C., je predlagateljica podpisala pod pritiskom tako strokovne delavke CSD kot nasprotnega udeleženca. Sodišče se ni opredelilo do očitkov nasprotnemu udeležencu, da je trikrat samovoljno odpeljal oziroma zadržal hčerki in do dogodka 17. 5. 2022, ko je prišlo do konflikta med staršema in je morala posredovati policija. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in udeleženca je obravnavalo neenakopravno.

4.Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni pritegnilo izvedenca psihiatrične stroke, da bi pojasnil, ali je bila predlagateljica po dogodku decembra 2023 primerna in sposobna deklicama med tednom zagotavljati in nuditi vso skrb v smislu varstva in vzgoje ter ju ustrezno čustveno zadovoljiti. Mnenje izvedenke klinično psihološke stroke v tem pogledu ni zadostno. Izvedenec psihiatrične stroke bi se opredelil tudi do sedanjega stanja predlagateljice, in sicer ali je stabilno in ne predstavlja ovire za izvajanje starševske skrbi med tednom.

5.Deklici sta v šolo v D. prihajali urejeni, zadovoljni, vključeni sta bili v šolsko delo in med vrstnike. Sodišče ni ugotavljalo kaj prešolanje pomeni zanju glede na navezanost na socialno okolje, prijatelje in učitelje. Nezaslišano je, da izjave deklic ob obisku CSD X. na domu ne šteje za pristno. Za tak zaključek ni podlage v listinah spisa oziroma je v nasprotju z izvedenimi dokazi. V času razgovora ni bil prisoten noben od staršev, zato sta deklici pristno povedali, da ne želita v drugo šolo in drugam. Nasprotni udeleženec izvaja pritisk na deklici, deklici pa sta mu lojalni in mu želita ugajati zato, da ne prihaja do konfliktov.

6.Sodišče je samo s sabo v nasprotju, ko iste dokaze, kot jih je za podlago za odločitev uporabilo v prvem sojenju, razlaga drugače in absolutno v prid nasprotnemu udeležencu. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je posledica zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zmotno je uporabljen 161. člen Družinskega zakonika (DZ), saj ogroženost deklic v zvezi s prešolanjem ni ugotovljena.

7.Na pritožbo sta odgovorila nasprotni udeleženec in kolizijska skrbnica deklic. Oba pritrjujeta razlogom prvostopenjskega sodišča in predlagata višjemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve glede šolanja deklic, dne ... 2016 rojenih dvojčic B. A. in A. A. V izpodbijanem sklepu ni sprejelo končne odločitve, pač pa je odločilo o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper dne 23. 8. 2022 izdano začasno odredbo ter o predlogih nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, ki ju je podal 24. 8. 2022 in 11. 12. 2023. Postopki v zvezi z začasnimi odredbami za varstvo koristi otrok se skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) vodijo po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov, kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Sodišče izvede le toliko in tiste dokaze, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ in kako ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. Sodišče prve stopnje je to storilo.

10.Ugotovitve in zaključke, na katerih temelji izpodbijana odločitev, je sodišče prve stopnje izčrpno in jasno utemeljilo. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Višje sodišče pritrjuje vsem razlogom izpodbijanega sklepa in se nanje sklicuje, ponovilo pa jih bo le toliko, kolikor je potrebno zaradi odgovora na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1).

11.Ker je odločalo o ugovoru nasprotne udeleženca, ki je bil podan pred dvema letoma, se je moralo sodišče prve stopnje izreči (tudi) o dejanskem stanju, kakršno je bilo takrat. Prvo odločitev glede kraja šolanja deklic in temu ustreznega bivanja s staršema je višje sodišče razveljavilo1 in je sklicevanje pritožbe na odločitev prvostopenjskega sodišča o nadomestitvi soglasja nasprotnega udeleženca za vpis deklic v osnovno šolo v D. in preživljanju časa med tednom s predlagateljico brezpredmetno. Ob tokratnem odločanju o ugovoru nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje udeleženca obravnavalo enakopravno: odgovorilo je na vse relevantne navedbe predlagateljice in nasprotnega udeleženca. V točki 28 obrazložitve je pojasnilo, da se je nasprotni udeleženec sicer posluževal neprimerne in žaljive komunikacije preko SMS sporočil in z objavo na internetu, vendar je treba pri oceni njegovih ravnanj upoštevati, da jih je storil v stiski, ki jo je povzročila predlagateljica, ker je deklici nenadoma odpeljala neznano kam in mu onemogočala stike z njima. Da je to storila zaradi družinskega nasilja, iz podatkov spisa ne izhaja. Med udeležencema je prihajalo do prepirov, ni pa izkazano, da bi nasprotni udeleženec predlagateljico, še manj deklici, ogrožal. Pritožba spregleda ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je predlagateljica ob konfliktih enkrat nasprotnega udeleženca udarila in enkrat ugriznila. Tudi iz poročil CSD in zaslišanja delavke CSD izhaja, da ni šlo za umik predlagateljice zaradi nasilja, pač pa skrbno načrtovan način zapustitve nasprotnega udeleženca. Očitek o pristranskosti CSD je pavšalen. Ob priznanju predlagateljice, da je varala nasprotnega udeleženca, je tak zaključek življenjsko logičen.

12.Sodišče krivde za konflikte ni pripisalo zgolj predlagateljici. V zvezi z ugovorom nasprotnega udeleženca zoper odločitev o prešolanju deklic je pravilno zaključilo, da je bil pretežni vzrok za ogroženost deklic ravnanje predlagateljice, ko ju je nenadoma odpeljala iz okolja, kjer sta se dobro počutili in ju ni nič ogrožalo. Hčerki sta izražali željo, da ostaneta v C., ob koncu stikov z očetom sta bili v stiski, zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče očitati samovolje. Za trditev predlagateljice, da je soglasje za vpis deklic v vrtec in šolo v C. podpisala pod pritiskom, v podatkih spisa ni opore.

13.Neutemeljeni so nadalje očitki pritožbe, da je sodišče kot argumente za novo določitev stikov nekritično navedlo le ravnanja predlagateljice. Od izdaje začasne odredbe o nadomestitvi soglasja nasprotnega udeleženca za vpis deklic v šolo v D. do sprejema odločitve o nadomestitvi soglasja predlagateljice za vpis deklic v šolo v C. je minilo dve leti. Odločitev mora sodišče sprejeti ob upoštevanju dejanskega stanja v času odločanja. Nobenih podatkov, ki bi kazali na ovire za izvrševanje starševske skrbi nasprotnega udeleženca, ni. Predlagateljica pa zaradi zdravstvenih težav občasno ne more sama poskrbeti za deklici. Diagnosticirano ima bipolarno motnjo in ker ni redno jemala terapije, se ji je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je bila od 1. 12. 2023 do 29. 2. 2024 hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici. Med hospitalizacijo sta za deklici med tednom skrbela starša od predlagateljice, med vikendi pa nasprotni udeleženec. Z zahtevano stopnjo verjetnosti je izkazano, da je predlagateljičina mama v času pred hospitalizacijo udarila predlagateljico, ko je skrbela za deklici pa B. A. ter da dedek prekomerno uživa alkohol in potem žali predlagateljico ter ženo, kar deklici slišita. Predlagateljica se je od staršev zaradi konfliktov odselila, v najemu ima garsonjero v D. A ker potrebuje pomoč pri varstvu in vzgoji hčerk ter nadzor glede jemanja terapije, sta dedek in babica še vedno močno vpeta v njihovo življenje.

10.Ne drži, da sodišče ni presojalo, kako bo prešolanje vplivalo na deklici, glede na to, da sta sedaj že vpeti v okolje v D. Na podlagi mnenja izvedenke klinične psihologije je ugotovilo, da imata deklici visoko zmožnost prilagajanja ter navezovanja socialnih stikov. V hiši, kjer živi oče, sta deklici živeli od rojstva, v C. sta hodili v vrtec, tam živijo očetovi sorodniki (njegova starša in sestra z družino), na katere sta deklici zelo navezani, tudi v C. se družita z vrstniki. Izvedenka meni, da glede na vse navedeno težav zaradi prešolanja ni pričakovati.

11.Angažiranje izvedenca psihiatrične stroke ni bilo potrebno. Mnenje, da je predlagateljica kljub svoji bolezni zmožna izvajati starševsko skrb, je psihiater (dr. E. E.) že podal in sodišče mu je sledilo. Pri svoji odločitvi je upoštevalo, da imata oba starša primerne starševske kapacitete. Vpliv ugotovljenih okoliščin na funkcioniranje B. A. in A. A. pa ugotavlja izvedenec klinične psihologije.

12.Deklici sta že večkrat izrazili željo, da bi bili več časa pri očetu v C. in tam hodili v šolo. Le enkrat sta povedali drugače, in sicer ob obisku CSD na domu predlagateljice v času njene hospitalizacije, ko sta za deklici skrbela babica in dedek. V njuni prisotnosti sta izjavili, da ne bi nič spreminjali in bi še naprej hodili v šolo v D. Da bi v šolo hodili v C. in bili takrat pri očetu, sta povedali na CSD v C. in izvedenki klinično psihološke stroke; s tema izjavama sta starša seznanjena. Enako sta deklici povedali tudi kolizijski skrbnici in zagovornicama. Starša ali sorodniki deklic takrat niso bili prisotni. Vpogled v ta poročila staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se te izjave ne upoštevajo pri odločitvi. Sodišče mora pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka upoštevati otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavek 158. člena DZ). ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da sodišče v takem primeru dele izjave otroka povzame v obrazložitvi. Izvedenka klinično psihološke stroke, ki je strokovno usposobljena za oceno otrokovih sposobnosti razumevanja izjav, je zapisala, naj se upošteva želja deklic, da se prešolata v C. in sta med tednom pri očetu, med vikendih pa pri mami. Očitno je mnenja, da deklici razumeta pomen pri njej podane izjave. Da bi deklici želeli očetu ugajati zato, ker potem ni konfliktov med staršema, je le dokazno nepodprta trditev predlagateljice. Sodišča prve stopnje je ugotovilo, da sta deklici na očeta pristno navezani in da imata radi oba starša. Ob upoštevanju vsega navedenega tudi višje sodišče ne dvomi, da gre za njuno resnično željo in ne le željo nasprotnega udeleženca.

13.Določilo 161. člena DZ, ki kot pogoj za izdajo začasne odredbe določa z verjetnostjo izkazano ogroženost otroka, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Škoda v smislu 157. člena DZ je pravni standard in jo sodišče ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Otrok je ogrožen, če škodo že trpi, pa tudi, če je zelo verjetno, da jo bo utrpel (drugi odstavek 157. člena DZ). Zagotovila, da bo predlagateljičino zdravstveno stanje odslej ves čas stabilno, ni. Že večkrat se ji je stanje poslabšalo zaradi nerednega jemanja terapije, na njeno stanje vplivajo stres in nepredvidljivi dogodki. Pomoč predlagateljici pri skrbi za deklici nudita njena starša, za katera je ugotovljeno, da sta deklicama že povzročila stisko: babica je bila nasilna do A. A. in predlagateljice, dedek pa zaradi prekomernega uživanja alkohola. Deklici in predlagateljica živijo v garsonjeri, pri očetu pa imajo za bivanje na voljo celo nadstropje stanovanjske hiše in imata deklici svojo sobo. Predlagateljica je delala v dveh izmenah, tako da tudi po pouku velikokrat ni mogla biti z njima, nasprotni udeleženec ima službo le dopoldne. Želja deklic glede časa bivanja s staršema je pristna. Neupoštevanje želje otroka, kje bi živel, je zanj obremenjujoče. Po mnenju klinične psihologinje sta deklici, ker med tednom bivata v okolju, ki je manj primerno, v čustveni stiski.

14.Opisane okoliščine konkretnega primera utemeljujejo izdajo začasne odredbe. Šolanje drugje, kot si želeli in v manj primernem okolju, kot bi se lahko, otroka ogroža, saj lahko škodljivo vpliva na njegov razvoj.

15.Pritožbene navedbe po obrazloženem niso utemeljene. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) izpodbijane odločitve kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Udeleženci stroškov pritožbenega postopka niso priglasili.

-------------------------------

1Sklep VSL 330/2023 z dne 10. 5. 2023.

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 158, 158/1, 161 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 96, 96/4, 100

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.