Jedro

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, kadar tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) ni uveljavljala. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala, in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici plačati premalo izplačane in neizplačane plače v skupnem znesku 1.089,61 EUR po predhodnem plačilu akontacije dohodnine ter davkov in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 174,93 EUR od 18. 11. 2009, od zneska 534,45 EUR od 18. 12. 2009 in od zneska 380,23 EUR od 18. 1. 2010, vse v 15-ih dneh in pod izvršbo. V 2. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici plačati neizplačane stroške za prevoz na delo in z dela za mesec december 2009 v znesku 32,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2010 do plačila, v 15-ih dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožena stranka in v pritožbi navaja, da njen dolg do tožnice znaša 1.121,64 EUR in ne 1.298,89 EUR. Dejanski dolg neizplačane plače tožene stranke do tožnice za oktober 2009 je 174,93 EUR, za november 2009 534,45 EUR, za december 2009 380,23 EUR in za prevoz na delo 32,03 EUR, kar skupaj znaša 1.121,46 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in sicer glede bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), saj tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) v pritožbi ne zatrjuje.

Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke razen glede obstoja in pravilnost pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ni storilo in da izpodbijana delna zamudna sodba temelji na pripoznavi tožbenega zahtevka, kot to izhaja iz odgovora na tožbo, ki ga je tožena stranka podala v tem individualnem delovnem sporu. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka (o vtoževanem znesku v višini 1.298,89 EUR) kot to zmotno meni tožena stranka v pritožbi, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala (in kar potrjuje tudi v okviru svojih pritožbenih navedb).

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano delno zamudno sodbo na podlagi pripoznavi (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.