Jedro

Sodna praksa se je že izrekla, da se izjava o odpovedi dediščini, dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, ne nanaša ne pozneje najdeno premoženje, zaradi katerega je obseg zapuščine bistveno spremenjen. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že leta 1970 sprejelo načelno pravno mnenje, da se odpoved dediščini v korist znanega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (glej VSS 2-3/70, str.8 in ZSO 15.4.1970. str. 227).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da v zapuščino po pok. I.J. spadajo poleg premoženja, ugotovljenega s sklepom 1 z dne 19.10.1961, tudi v 1. točki izreka sklepa naštete nepremičnine v k.o. B., last zapustnika do 3/12 in 3/24. Navedeno premoženje dedujejo: - zapustnikov sin G.J. do 96/672 zapustnikovega deleža; - dedinji pokojnega dediča zapustnikova sina Iv.J. zapustnikovi vnukinji V.Z. in M.J. vsaka do 48/672 zapustnikovega deleža; - zapustnikova hči A.B. do 96/672 zapustnikovega deleža; - dediči pokojnega dediča zapustnikovega sina D.J.: zapustnikov vnuk Da.J. do 121/672 zapustnikovega deleža, zapustnikovi vnukinji M.B. in L.J. vsaka do 25/672 zapustnikovega deleža, zapustnikova snaha Ma.L.J. do 21/672 zapustnikovega deleža; - dediča pokojnega dediča zapustnikovega sina R.J. zapustnikova vnuka P.J. in M.J. vsak do 48/672 zapustnikovega deleža; - zapustnikova hči S.P.D. do 96/672 zapustnikovega deleža. Po pravnomočnosti sklepa se bo v zemljiški knjigi pri nepremičninah, navedenih v tem sklepu, vpisala lastninska pravica na dediče, kot izhaja iz točke 2 izreka sklepa, v preostalem pa je sodišče predlog z dne 23.10.2003 zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje V.Z. in v pritožbi navaja, da je sodišče pod točko 2 nepravilno določilo dedne deleže. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je ravnalo v skladu z 221. členom Zakona o dedovanju, ko se za naknadno ugotovljeno premoženje ne opravi ponovna zapuščinska obravnava, temveč se premoženje razdeli med dediče na podlagi že izdanega sklepa o dedovanju. Po pok. I.J. je bila opravljena zapuščinska obravnava in v tem sklepu je navedeno, da sta A.B. in R.J., sedaj K., odstopili svoja dedna deleža v korist matere in vdove po pok. I.J. in so dedovali Ma.J. 3/8 in D.J., Iv.J., G.J., R.J. in S.P.J. vsak do 1/8 zapustnikovega premoženja. Ma.J. je umrla 13.5.1985 in je bila opravljena zapuščinska obravnava za 3/8 zapustnikovega premoženja. Na obravnavi je R.K. svoj dedni delež 1/7 po pok. materi odstopila nečaku D.J., G.J. se je svojemu dednemu deležu po pok. mami odpovedal v korist A.B., P.J. in Mi.J. pa sta svoja dedna deleža odstopila v korist strica Iv.J. Tako kot dediči dedujejo po pok. Ma.J. A.B. do 2/7, Iv.J. do 2/7, D.J. do 2/7 in P.D. do 1/7 deleža pok. matere. Ob upoštevanju sklepa o dedovanju O 1 in D 2 se ne more R.K. ponovno odpovedati svojemu dednemu deležu 1/8 po pok. očetu, ker se je temu deležu že odpovedala leta 1961 v korist matere Ma.J.. A.B. se je takrat svojemu dednemu deležu odpovedala v korist matere Ma.J. in deduje samo delež 2/7 od 3/8 po pok. materi. Sodišče je na podlagi nepravilno ugotovljenega stanja nepravilno določilo dedne deleže dedičev. Upoštevajoč sklepa o dedovanju vsem dedičem po pok. I.J. pripadajo po mnenju pritožnice na nepremičninah, ki so navedene v sklepu pod 1. alinejo 1. točke, naslednji deleži: zapustnikovemu sinu G.J. do 1/8 zapustnikovega premoženja oz. 28/896 deleža, zapustnikovi hčeri S.P.D. do 1/8 zapustnikovega deleža in 1/7 od 3/8 deleža po pok. materi oz. 40/896, zapustnikovi hčeri A.B. 2/7 od 3/8 po pok. mami Ma.J. oz. 24/896, dedičem po pok. D.J., Da.J. do 2/7 po pok. noni Ma.J. in po očetu D.J. 6/224 oz. 31/896 skupnega premoženja, zapustnikovi vnukinji M.B. delež po pokojnemu očetu ¼ oz. delež 7/896 skupnega premoženja, zapustnikovi vnukinji L.J. delež po pokojnemu očetu ¼ oz. 7/896 skupnega premoženja, zapustnikovi snahi Ma.L.J. ¼ deleža pok. moža oz. 7/896 skupnega premoženja, dedičema pok. zapustnikovega sina R.J. zapustnikovima vnukoma P.J. in Mi.J. vsakemu do ½ zapuščine očeta oz. 14/896 deleža skupnega premoženja, dedinjama pok. zapustnikovega sina Iv.J., zapustnikovima vnukinjama V.Z. in M.J. vsaki do ½ zapuščine očeta (1/8 po nonotu in 2/7 po noni) oz. po 26/896 deleža vseh nepremičnin. Na nepremičninah, ki so navedene v sklepu pod 2. alinejo 1. točke je zapustnikov delež 1/8 ali 3/24 oz. 672/5376 zato pripadajo dedičem naslednji deleži: G.J. 84/5376, S.P.J. 120/5376, A.B. 72/5376, D.J. 93/5376, M.B. in L.J. in Ma.L.J. vsaki 21/5376, P.J. in Mi.J., vsakemu po 42/5376. V.Z. in M.J. vsaki po 78/5376. Pritožnica predlaga, da sodišče ob upoštevanju že izdanih in pravnomočnih sklepov o dedovanju izda nov sklep s pravilnimi izračuni dednih deležev.

Pritožba V.Z. ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse dejanske okoliščine, na podlagi katerih je izdalo izpodbijani sklep, pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členu Zakona o dedovanju - ZD). Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe 221. člena ZD, ki določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Iz pritožbenih navedb je razbrati, da pritožnica meni, da bi moralo sodišče pri določitvi dednih deležev na pozneje najdenem premoženju upoštevati, da sta dedinji R.K. in A.B. v zapuščinskem postopku po pok. očetu I.J. odstopili svoja dedna deleža materi, ki je podedovala 3/8 zapustnikovega premoženja, v zapuščinskem postopku po Ma.J. pa je pritožničin oče podedoval 2/7 njenega premoženja, kar bi moralo upoštevati sodišče pri določitvi deležev. Pritožničino stališče ni pravilno. Sodna praksa se je namreč že izrekla, da se izjava o odpovedi dediščini, dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, ne nanaša ne pozneje najdeno premoženje, zaradi katerega je obseg zapuščine bistveno spremenjen. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že leta 1970 sprejelo načelno pravno mnenje, da se odpoved dediščini v korist znanega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (glej VSS 2-3/70, str.8 in ZSO 15.4.1970. str. 227). S sklepom o dedovanju O 1 z dne 28.4.1961, je sodišče razglasilo za zakonite dediče po pokojnem I.J. Ma.J., D.J., Iv.J., G.J., R.J., P.J., A.B. in R.J. ter odredilo, da se vknjiži lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile predmet dedovanja, na ime vdove Ma.J. do 3/8 (na podlagi zakona in odpovedi) in otrok D.J., Iv.J., G.J., R.J. in S.P.J. vsakega do 1/8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo in upoštevalo pri določitvi dednih deležev, da zakoniti dedni deleži dedičev po pok. I.J. znašajo 1/8 in da je dedni delež pokojne dedinje Ma.J. (1/8) prešel na njene dediče in sicer na tedaj žive otroke G., I., A., R. in P. ter na potomce pok. D. (Ma.L.J., Da.J., L.J. in M.B.) in R. (P.J. in Mi.J.) na vsakega do 1/56, iz česar je mogoče zaključiti, da so po pokojni materi znašali zakoniti dedni deleži 1/7. Pritožnica navaja v pritožbi, da je njen oče Iv.J. podedoval 2/7 materinega premoženja, ker sta P.J. in Mi.J. svoja dedna deleža odstopila v korist strica Iv.J., glede na že navedeno pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni moglo upoštevati odstopljenih dednih deležev in je pravilno ugotovilo, da znaša dedni delež Iv.J., ki preide na njegovi dedinji V.Z. in M.J., 96/672 (1/8 po očetu in 1/56 po materi, to je 8/56 oz. 96/672), torej na vsako 48/672. Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa poslalo poziv vsem dedičem z izračunom njihovih dednih deležev, ki bi jim pripadali, in jih pozvalo, da podajo dedne izjave oziroma dedni dogovor, sicer bo štelo, da se priglašajo k dedovanju in upoštevalo zakonite dedne deleže, izjavo pa je dala le R.K., ki je svoj delež odstopila bratu D. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in pravilno določilo dedne deleže vseh dedičev, ki dedujejo pozneje najdeno premoženje. Sodišču pa ni bilo treba izračunati deležev, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo glede na to, da je bil zapustnik solastnik do 3/12 oziroma do 3/24 v sklepu navedenih nepremičnin, ker je to stvar izvedbe zemljiškoknjižnega postopka. Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).