Jedro

Če dolžnik ne poda upniku izjave o pobotu, pobot ne nastane

Izrek

Ugovor se zavrne kot neutemeljen in se izpodbijani sklep potrdi.

Dožnica je dolžna upniku povrniti 10.140,00 SIT stroškov ugovornega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izterjave glavnice v tolarski protivrednosti 5.000,00 DEM z zamudnimi obrestmi, stroškov pravdnega postopka in na 27.601,00 SIT odmerjenih stroškov izvršilnega postopka dovolilo izvršbo z rubežem dolžničinih prejemkov iz naslova delovnega razmerja.

Dolžnica zoper takšen sklep ugovarja in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je nezakonit, saj po rubežu 2/3- in plače dolžnici ne bo ostala niti zajamčena plača. Poleg tega pravdnih stroškov upniku ne dolguje več, ker ji je mati F. S. cedirala svojo terjatev do upnika, dolžnica pa je to terjatev pobotala z upnikovo.

Končno predlaga tudi odlog izvršbe.

Upnik je na ugovor odgovoril, prerekal ugovorne navedbe in predlagal njegovo zavrnitev.

Na podlagi ocene, da je neutemeljen, je sodišče prve stopnje ugovor skladno z določbo 3. odst. 58. čl. ZIZ odstopilo drugostopnemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je neutemeljen tudi po oceni pritožbenega sodišča. Dolžničina trditev, da ji po rubežu 2/3 -in plače ne bo ostal niti zajamčeni dohodek je neutmeljena in protispisna, saj je izvršba dovoljena le na tisti del plače, ki presega zajamčeno in je to v izreku sklepa izrecno in nedvoumno določeno. Takšna odločitev je skladno z določbo 1. tč. 1.odst. 102. čl. ZIZ: Ugovorne trditve o dejstvu, da naj bi terjatev iz 3. točke sklepa o izvršbi prenehala pa, tudi če so resnične, ne morejo imeti za posledico razveljavitve sklepa v celoti, saj domnevno pobotana terjatev predstavlja le manjši del od celotne upnikove terjatve do dolžnika. Vendar v konkretnem primeru do pobota ni prišlo: pogoj za pobot je, da to ena stranka drugi izjavi (1. odst. 337. čl. ZOR), v konkretnem primeru pa je dolžnica le zatrdila, da ji je F. S. odstopila svojo terjatev do upnika, ni pa zatrdila, da bi podala tudi izjavo o pobotu upniku. Brez tega pa pobot ne nastane, čeprav so se stekli pogoji zanj (že citirana določba ZOR). Ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (ki je podan med drugim tudi v primeru, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerga izvira izvršilni naslov), ki ga dolžnica smiselno uveljavlja, zaradi povedanega ni podan.

Sklep o izvršbi tudi ni obremenjen z nobenim od tistih ugovornih razlogov, na katere je skladno z določbo 2. odst. 55. čl. ZIZ pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti: izdalo ga je pristojno sodišče (1. točka), odločba na podlagi katere je bil izdan, ni razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka) in izvršba ni bila dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (7. točka 1. odst. 55. čl. ZIZ). Ugovor je zato zavrnilo kot neutmeljen in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIP).

Ko odlči o pravnem sredstvu, mora drugostopno sodišče odločiti tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (1. odst. 165. čl. ZPP). Po načelu uspeha v postopku, po katerem mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (1. odst. 154. čl. ZPP), mora dolžnica, ki v ugovornem postopku ni uspela, upniku povrniti njegove stroške ugovornega postopka. Sodišče upošteva pri tem samo tiste stroške, ki so bili potrebni (1. odst. 155. čl. ZPP). Tako je upniku priznalo stroške sestave odgovora na ugovor v višini 8.470,00 SIT in sodne takse zanj v višini 1.500,00 SIT, odmerjene po Odvetniški tarifi (tar.št. 21/5) in taksni tarifi (tar. št. 1/3) Zakona o sodnih taksah, saj bi opustitev odgovora an tožbo imela za posledico domnevno resničnost ugovornih navedb, kar bi šlo v škodo upniku.

O stroških nastalih v zvezi s predlogom za odlog izvršbe pa bo sodišče prve stopnje odločilo, ko bo odločilo o tem predlogu, za katerega je stvarno pristojno.