Jedro

Subjekt, ki je bil v delniški družbi delničar, ni bil v skladu z določbo 10.a člena ZGD-1 nikoli preverjen, zato gre pri vpisu preoblikovanja družbe in s tem povezanim vpisom družbenika za njegov prvi vpis, pri katerem se tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora opraviti preveritev iz 10.a člena ZGD-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog za vpis pripojitve (pravilno: za vpis preoblikovanja iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo) zavrglo, ker predlagatelj predloga na poziv registrskega sodišča ni popravil tako, da bi mu priložil potrdila o opravljenih poizvedbah za družbenika v skladu z 10.a členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

2. Zoper to odločitev se po notarki pritožuje subjekt vpisa in jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je odgovoril že na poziv prvostopenjskega sodišča, da ne gre za prenehanje ene družbe in ustanavljanje nove družbe, in da je bil predlagani družbenik že vpisan kot edini delničar delniške družbe, zato preverjanje družbenika v skladu z določili 10.a člena ZGD-1 ni potrebno. Po enakem postopku je predhodno sodišče že dovolilo preoblikovanje družbe P. d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo (Srg 46510/2016, z dne 27.12.2016), kjer je bila priložena tudi odločba ATVP, iz katere izhaja enako stališče, kot je predlagateljevo. Edini družbenik preoblikovane družbe ima položaj že obstoječega družbenika, ki je imel pred preoblikovanjem status delničarja, in ne gre za osebo, ki na novo postane družbenik, za katero je bil 10.a člen tudi sprejet. To izhaja tudi iz pravne teorije (prof. dr. M. K. v komentarju ZGD), da pri spremembi pravno organizacijske oblike pripadajo imetniku deležev namesto dotedanjih deležev ipso iure deleži tiste pravne organizacijske oblike, v katero se je družba preoblikovala. Statusno preoblikovanje torej ne predstavlja prenehanja ene in ustanovitve nove družbe ne s korporacijskega vidika in tudi ne z vidika računovodenja, za razliko od statusnega preoblikovanja s.p.-ja v d.o.o. kjer se s prenehanjem opravljanja dejavnosti dejansko ustanovi nova družba z omejeno odgovornostjo s stvarnim vložkom podjetja s.p.-ja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 34. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) lahko registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu (1. točka); da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini (2. točka); da so bile listine izdane v predpisanem postopku (3. točka), pa tudi, da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Registrsko sodišče mora torej ob obravnavanju zahtevka za vpis v sodni register preveriti, ali zakon določa posebne materialno pravne predpostavke, in presoditi, ali so te predpostavke izpolnjene, in to za vpis vsakega izmed podatkov, ki se v skladu s 4., 4.a in 5. členom ZSReg vpisujejo v sodni register.

5. Glede vpisa v sodni register podatkov o družbeniku je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 10.a členu določil omejitve za pridobitev statusa družbenika, to je pogoje, ki jih mora registrsko sodišče kot materialnopravne predpostavke upoštevati, da opravi vpis družbenika.

6. Ni sicer oporekati pritožbi, da je predmet predlaganega vpisa vpis preoblikovanja družbe iz ene organizacijske oblike v drugo organizacijsko obliko, in da postanejo dotedanji delničarji družbe po zakonu samem družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno upoštevati, da se pri vpisu te spremembe organizacijske oblike v skladu s 649. členom in v zvezi s 643. členom ZGD-1 hkrati s sklepom o preoblikovanju v sodni register vpišejo (med drugim) tudi podatki o družbenikih.

7. V skladu z zgoraj navedeno zakonsko določbo je torej registrsko sodišče odločalo tudi o vpisu družbenikov oz. v konkretnem primeru družbenika (edini delničar subjekta vpisa je bila družba FP, podjetniško in poslovno sodelovanje d.o.o.). Zato je ravnalo povsem v skladu s 4. točko prvega odstavka 34. člena ZSReg, ko je preverjalo, ali je izpolnjena tudi materialnopravna predpostavka, ki jo zakon za vpis družbenikov določa v spremenjenem 10.a členu ZGD-1. Subjekt, ki je bil v delniški družbi delničar, ni bil v skladu z določbo 10.a člena ZGD-1 nikoli preverjen, zato gre pri vpisu preoblikovanja družbe in s tem povezanim vpisom družbenika za njegov prvi vpis, pri katerem se tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora opraviti preveritev iz 10.a člena ZGD-1. Razlogi, ki jih izpostavlja pritožba, češ, da takšno statusno preoblikovanje ne predstavlja prenehanja ene družbe in ustanovitve druge družbe, so zato pri odločanju o vpisu družbenika povsem pravno irelevantni.

8. Da se ta preveritev mora opraviti, izhaja tudi iz namena, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ko je v letu 2015 z novelo ZGD-1 vpeljal omejitve iz 10. a člena, in sicer zaradi preprečitve nepoštenih poslovnih praks gospodarskih družb v zvezi z neplačevanjem dajatev iz dela in zaradi zlorab v zvezi z ustanavljanjem družb1. Nenazadnje pa takšno preverjanje terja tudi načelo zaupanja v sodni register, to je, da se lahko vsakdo zanese na vpisane podatke, v konkretnem primeru, da se zanese, da je bil vpis družbenika, ki je bil opravljen po uveljavitvi 10.a člena ZGD-1, opravljen v skladu s to določbo, in da torej za vpisanega družbenika niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi mu preprečevale, da bi bil družbenik v gospodarski družbi.

9. O tem, da se omejitve za pridobitev statusa družbenika iz 10.a člena ZGD-1 uporabijo tudi v primeru statusnega preoblikovanja družb, se je tukajšnje sodišče že izreklo v odločbi Cpg 424/2015, z dne 14.1.2016, ko je bil predmet odločanja vpis oddelitve z ustanovitvijo nove družbe, pri čemer je bil, podobno kot v obravnavani zadevi, pri prenosni in pri novoustanovljeni družbi isti družbenik2. 10. Pritožba ne more uspeti niti s sklicevanjem na drugačno odločitev registrskega sodišča, katera v instančnem postopku ni bila preverjena.

11. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Povzeto iz razlogov za sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - 1l. 2 v obravnavanem primeru pa je isti subjekt najprej delničar, potem pa družbenik