Jedro

Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 11. 2. 2023 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da pošilja dokaz dolžnika in sicer elektronsko pošto z dne 14. 10. 2022, kjer piše, da se direktor dolžnika opravičuje za zamudo pri plačilu. V elektronski pošti je napisal zakaj zamuja pri plačilu, da se iskreno opravičuje za zamudo. Zato upnik izpodbija neresnice, da delo ni bilo opravljeno. Če ne bi bilo opravljeno, bi direktor dolžnika takoj po prejemu računov te zavrnil, pa tega ni storil. 3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je bilo sporočilo resnično poslano. Dolžnik ni imel namena zavrniti plačila za kvalitetno opravljena dela. Iz pregleda plačil je razvidno, da je redno plačeval račune, žal ni dobil dogovorjene kvalitete storitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

6. Upnik niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor. V tem je dolžnik zatrjeval, da upnik ni v celoti zaključil del, zato so terjatve sporne, da ni uspešno izvedel dogovorjenih del, da prilaga izpisek del, ki niso končana. S temi trditvami in predloženim dokazom je dolžnik obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Upnik se v pritožbi že opredeljuje do posameznih ugovornih trditev, zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku. Ta bo sledil po uradni dolžnosti na podlagi izpodbijanega sklepa.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.