- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Pdp 125/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.125.2026 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Presoja, ali je drugo, na novo organizirano oziroma domnevno prilagojeno delo ustrezno delavčevim zdravstvenim zmožnostim, ni v pristojnosti delodajalca. Za takšno strokovno oceno delodajalec nima ne potrebnega strokovnega znanja ne ustreznega institucionalnega pooblastila, saj je ta presoja pridržana pristojnim organom v okviru predpisanih postopkov.
Pisno opozorilo pred odpovedjo je preventivne narave; delodajalec z njim delavca seznani s kršitvijo in ga opozori na možnost odpovedi, če bo v prihodnje storil novo kršitev. Za zakonito redno odpoved iz krivdnega razloga se mora po opozorilu zgoditi nova, ponovna kršitev. Kršitev, ki je že bila predmet pisnega opozorila, ne more hkrati še sama predstavljati neposrednega razloga za kasnejšo odpoved.
Organizacija delovnega procesa sodi v sfero delodajalčevega poslovanja, ki je dolžan delo ustrezno organizirati in ga, kadar za to obstajajo pravne podlage, tudi prilagoditi delavcu. Takšne prilagoditve zato ne pomenijo objektivne nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, temveč so del običajnega izvrševanja delodajalčevih obveznosti.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v višini 280,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10.11.2021 iz krivdnega razloga z dne 5.3.2024 razveljavi. Ugotovilo je, da to7Enici delovno razmerje pri to7Enki ni prenehalo z dnem 20.3.2024 in ji traja od navedenega dne dalje, v polnem delovnem času 40 ur na teden, skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi iz Pogodbe o zaposlitvi z dne 10.11.2021. To7Enki je nalo7Eilo, da to7Enico v roku 8 delovnih dni pozove nazaj na delo in ji za 0Das nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pla0Da mese0Dna nadomestila pla0De v bruto znesku 1.253,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v mesecu dalje do pla0Dila. Nadalje ji je nalo7Eilo, da to7Enico za 0Das nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijavi v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti ter ji povrne odmerjene stro61ke postopka. Odlo0Dilo je 61e, da je zavezanka za pla0Dilo sodne takse za postopek na prvi stopnji to7Enka.
2.Zoper sodbo se prito7Euje to7Enka iz vseh pritoEbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se to7Ebni zahtevek zavrne, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Navaja, da je sodi610De prve stopnje napa0Dno presodilo, da odpoved ni bila utemeljena. Po njenem stali610Du je bilo dokazano, da je bila to7Enica neupravi0Deno odsotna z dela, da delodajalca ni obvestila, da na delo ne bo pri61la, in da je neupravi0Deno odklanjala opravljanje dela, 0Deprav je bilo delo prilagojeno njenim zdravstvenim omejitvam. Kot bistveno izpostavlja, da sodi610De ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Po njenem mnenju se sodi610De ne bi smelo opreti na izvedensko mnenje iz socialnega spora, saj to v tem postopku ne more imeti dokazne vrednosti v smislu 219.a in 243. 0Dlena ZPP, poleg tega pa v socialnem sporu ni bilo presojano pravno odlo0Dilno vpra61anje, to je, ali je bila to7Enica sposobna za delo na dejansko prilagojenem delovnem mestu v pakirnici. V socialnem sporu se je presojala le njena zmo7Enost za delo na delovnem mestu pobiralke gob, medtem ko je to7Enica po reorganizaciji dela opravljala izklju0Dno la7Eje, posebej prilagojeno delo v pakirnici, ob pomo0Di sodelavcev in brez obremenitev, ki bi presegale njene omejitve. Zato meni, da ji je bila z opustitvijo izvedbe tega dokaza odvzeta mo7Enost obravnavanja, s 0Demur naj bi bila podana tudi kr61itev po 8. to0Dki drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Dalje poudarja, da je kot delodajalec ves 0Das upo61tevala odlo0Dbe ZZZS in drugo zdravstveno dokumentacijo, to7Enico napotila na pregled pri medicini dela ter prilagodila delovni proces njenim omejitvam. Pri tem se sklicuje na izpovedbe pri0D, ki so potrdile, da to7Enica ni ve0D delala v "gobarni", temve0D le v pakirnici, in 61e tam na posebej prilagojen na0Din. Po njenem mnenju je to7Enica delo zavra0Dala iz principa, ne zaradi dejanske nezmo7Enosti za delo. Vztraja, da to7Enica razlogov za odsotnost z dela ni sporo0Dila. Posebej izpodbija odlo0Ditev o zavrnitvi predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je odlo0Ditev o reintegraciji nerazumna, neobrazlo7Eena in v nasprotju z izvedenimi dokazi, s 0Demur naj bi bila podana tudi kr61itev po 15. to0Dki drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Navaja, da gre za majhno dru7Einsko podjetje, v katerem so se odnosi med to7Enico, sodelavci in vodstvom povsem poru61ili, zaupanje pa je dokon0Dno izgubljeno. Sklicuje se na izpovedbe direktorja in zasli61anih pri0D, iz katerih naj bi izhajalo, da si zaposleni to7Eni0Dine vrnitve ne 7Eelijo, da je njena odsotnost in odklanjanje dela povzročalo nejevoljo med sodelavci ter da bi njena reintegracija negativno vplivala na delovno okolje. Po njenem mnenju sodi610De teh izpovedb ni ustrezno ocenilo niti pojasnilo, zakaj jim ni sledilo. Meni, da je sodi610De neutemeljeno izhajalo iz slab61ih zaposlitvenih mo7Enosti to7Enice, 0Deprav naj bi bilo na trgu dela dovolj prostih delovnih mest, tudi za nekvalificirane delavce. Poleg tega zatrjuje, da pri njej ustreznega delovnega mesta za to7Enico ni ve0D, da so vsa delovna mesta zasedena in da glede na naravo dela to7Enica pri njej v nobenem primeru ne bi mogla nadaljevati dela. Izpodbija tudi stro61kovno odlo0Ditev, saj meni, da je bila odpoved zakonita in bi zato morala stro61ke postopka ter sodno takso nositi to7Enica. Prito7Ebenemu sodi610Du predlaga, da sodbo spremeni in to7Ebni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred drugim sodnikom oziroma sodnico. Prigla61a stro61ke postopka.
3.To7Enica v odgovoru na prito7Ebo predlaga njeno zavrnitev. Izra7Ea strinjanje z razlogi sodi610Da prve stopnje in nasprotuje pritoEbenim navedbam. Prigla61a stro61ke odgovora na pritoEbo.
4.PritoEba ni utemeljena.
5.Sodi610De prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 5.204, ker je ugotovilo, da to7Enka ni dokazala o0Ditanih kr61itev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tem je izhajalo iz pravnomo0Dne sodbe socialnega sodi610Da, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila to7Enica v relevantnem obdobju za0Dasno nezmo7Ena za delo, zaradi 0Deraz njene odsotnosti ni mo7Eno 61tetje za neupravi0Deno niti ji ni mogo0De o0Ditati zavajanja glede zdravstvenega stanja ali zavra0Danja dela. Ugotovilo je tudi, da to7Enica ni opustila obvestilne dol7Enosti, saj je bila to7Enka z razlogi njene odsotnosti seznanjena. PritoEbeno sodi610De sogla61a z dejanskimi in materialnopravnimi zaklju0Dki sodi610Da prve stopnje, glede odlo0Dilnih pritoEbenih navedb (prvi odstavek 360. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) pa navaja kot sledi.
6.Neutemeljene so pritoEbene navedbe, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistvenimi kr61itvami dolo0Db postopka po 8., 14. in 15. to0Dki drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Sodba vsebuje jasne, popolne in med seboj skladne razloge o vseh odlo0Dilnih dejstvih, zato jo je mogo0De preizkusiti. Prav tako ni podana protispisnost. PritoEbeno sodi610De na to kr61itev ne pazi po uradni dol7Enosti, to7Enka pa ne konkretizira, v 0Dem bi sodi610De vsebino izvedenih dokazov napa0Dno povzelo v razloge sodbe. To7Enka v resnici pod videzom teh kr61itev preteEno uveljavlja nestrinjanje z dokazno oceno in s pravnimi zaklju0Dki sodi610Da prve stopnje, kar pa ne pomeni obstoja navedenih procesnih kr61itev.
7.To7Enka neutemeljeno o0Dita sodi610Du prve stopnje kr61itev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca medicine dela, ki bi ugotavljal, ali je bila to7Enica v spornem obdobju sposobna opravljati pri to7Enki organizirano in prilagojeno delo v pakirnici. Pri tem v pritoEbi ob61irno poudarja, da je to7Enici delo v pakirnici povsem prilagodila, da so ji sodelavci pomagali in da je bila njena naloga zgolj tehtanje gob, zaradi 0Deprav naj bi bilo o0Ditno, da bi tako delo lahko opravljala. Sodi610De prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da je bilo o to7Eni0Dini za0Dasni nezmo7Enosti za delo v relevantnem obdobju 7Ee pravnomo0Dno odlo0Deno v socialnem sporu opr. 61t. V Ps 1080/2023. V navedenem postopku je bilo na podlagi izvedenskega mnenja in zasli61anja sodnega izvedenca ugotovljeno, da je bila to7Enica v obdobju od 1.11.3.2024 do 10.4.3.2024 zaradi bolezni za0Dasno nezmo7Ena za delo v polnem delovnem 0Dasu. To7Enka je v tem postopku sodelovala kot stranska intervenientka, zato ji je bil zagotovljen vpliv na potek postopka in mo7Enost sodelovanja pri razjasnjevanju odlo0Dilnih dejstev. Glede na navedeno sodi610De prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z novim izvedencem, ki bi ponovno presojal isto dejansko vpra61anje, o katerem je bilo 7Ee pravnomo0Dno odlo0Deno. Pri tem ne gre za primer iz 219.a 0Dlena ZPP, saj se sodi610De v tem postopku ni neposredno oprlo na izvedensko mnenje iz drugega postopka kot dokaz, temve0D na pravnomo0Dno sodno odlo0Dbo socialnega sodi610Da, iz katere izhaja ugotovitev o to7Eni0Dini za0Dasni nezmo7Enosti za delo v navedenem obdobju.
8.Bistveno pa je, da vpra61anje, ki ga je to7Enka 7Elela odpreti z novim izvedencem, ni bilo pravno odlo0Dilno. To7Enka je namre0D ves 0Das izhajala iz predpostavke, da je bila upravi0Dena sama oblikovati "prilagojeno" delo in nato od to7Enice zahtevati, da ga opravlja, pri 0Demur naj bi bilo v predmetnem sporu odlo0Dilno, ali je bilo tako delo dejansko primerno njenemu zdravstvenemu stanju in bi ga lahko opravljala. Tak61no izhodi610De je materialnopravno zmotno. Zakonska dol7Enost delodajalca prilagoditi delovni proces oziroma delo zdravstvenim omejitvam delavca temelji na dokon0Dni odlo0Dbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) o ugotovitvi invalidnosti, s katero so zavarovancu priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. V takem postopku se ugotovijo omejitve pri delu in se presodi, ali delovno mesto oziroma morebitno prilagojeno delo ustreza preostali delovni zmo7Enosti delavca. V obravnavani zadevi to7Enica ni imela pravnomo0Dne odlo0Dbe ZPIZ o invalidnosti, niti ji v za to predpisanem postopku niso bile dolo0Dene omejitve pri delu. Mnenje izvajalca medicine dela je v takem primeru lahko podlaga za uveljavljanje za0Dasne zadr7Eanosti od dela zaradi bolezni ali za uvedbo postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ne more pa nadomestiti odlo0Danja v invalidskem postopku.1
Presoja, ali je drugo, na novo organizirano oziroma domnevno prilagojeno delo ustrezno delav0Devim zdravstvenim zmo7Enostim, ni v pristojnosti delodajalca. Za tak61no strokovno oceno delodajalec nima ne potrebnega strokovnega znanja ne ustreznega institucionalnega pooblastila, saj je ta presoja prid7Eana pristojnim organom v okviru predpisanih postopkov. Iz tega razloga v predmetnem individualnem delovnem sporu tudi ni bilo pravno relevantno ugotavljati, ali je delo, ki ga je to7Enka po ugotovitvi izvajalca medicine dela, da to7Enica ni sposobna za delo pod splo61nimi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, enostransko dolo0Dila kot prilagojeno delo, dejansko ustrezalo njenim zdravstvenim zmo7Enostim. Predlagana vpra61anja izvedencu niso bila usmerjena v razjasnitev pravno odlo0Dilnih dejstev, zato je sodi610De prve stopnje ta dokaz utemeljeno zavrnilo tudi iz tega razloga. Ob tem pritoEbeno sodi610De 61e dodaja, da tudi 0De je to7Enka to7Enici dejansko omogo0Dala la7Eje delo, to ne pomeni, da je s tem pridobila pravico od nje zahtevati opravljanje drugega dela na podlagi lastne ocene njegove primernosti. 0Ce je to7Enica tak61no odrejeno "prilagojeno" delo odklanjala, tega ni mogo0De 61tetI za kr61itev delovnih obveznosti 7Ee zato, ker primernost tega dela ni bila preverjena in potrjena v predpisanem postopku. PritoEbeno stali610De, da bi bilo treba prav v tem sporu z izvedencem naknadno ugotavljati ustreznost takega dela, je zato neutemeljeno. Iz pojasnjenih razlogov so tako neutemeljeni tudi vsi pritoEbeni poudarki, da so pri0De izpovedale o pomo0Di sodelavcev, vi61ini mize, odsotnosti rotacij in drugih razbremenitvah. Te okoli610Dine za presojo zakonitosti odpovedi niso odlo0Dilne.
PritoEbeno sodi610De sogla61a z razlogi sodi610Da prve stopnje, da to7Enka ni dokazala o0Ditanih kr61itev, ki se nana61ajo na to7Eni0Dino neupravi0Deno odsotnost z dela, zavajanje glede zdravstvenega stanja ter opustitev obvestilne dol7Enosti. Za presojo o0Ditkov o neupravi0Deni odsotnosti z dela je bilo odlo0Dilno, da je bilo v socialnem sporu pravnomo0Dno ugotovljeno dejansko zdravstveno stanje to7Enice v relevantnem obdobju. Ker je bilo tam ugotovljeno, da je bila to7Enica v spornem obdobju za0Dasno nezmo7Ena za delo, njene odsotnosti ni mogo0De 61tetje za neupravi0Deno, prav tako ji ni mogo0De o0Ditati, da je to7Enko zavajala glede zdravstvenega stanja ali neutemeljeno zavra0Dala opravljanje dela. Sodi610De prve stopnje je zato pravilno zaklju0Dilo, da to7Enica teh kr61itev ni storila.
Poleg tega pritoEbeno sodi610De izpostavlja 61e dodatni razlog, zaradi katerega navedeni odpovedni o0Ditki ne morejo utemeljevati zakonitosti odpovedi. Iz spisovnih podatkov namre0D izhaja, da je to7Enka iste o0Ditane kr61itve, ki se nana61ajo na odsotnosti in obve610Danje, uporabila 7Ee v pisnem opozorilu z dne 4.1.2024, nato pa jih je ponovno uporabila 61e kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pa ni dopustno. Pisno opozorilo pred odpovedjo je preventivne narave; delodajalec z njim delavca seznani s kr61itvijo in ga opozori na mo7Enost odpovedi, 0De bo v prihodnje storil novo kr61itev. Za zakonito redno odpoved iz krivdnega razloga se mora po opozorilu zgoditi nova, ponovna kr61itev. Kr61itev, ki je 7Ee bila predmet pisnega opozorila, ne more hkrati 61e sama predstavljati neposrednega razloga za kasnej61o odpoved. 7Ei iz tega razloga se to7Enka na te o0Ditke v odpovedi ni mogla uspe61no opreti.
Neutemeljena je tudi pritoEbena graja glede obvestilne dol7Enosti. Sodi610De prve stopnje je na podlagi SMS sporo0Dil, elektronske po61te ter izpovedi to7Enice in pri0De A.A. pravilno ugotovilo, da je to7Enica o svojih zdravstvenih te7Eavah in odsotnostih s to7Enko komunicirala, predvsem prek A.A., ki je bila pri to7Enki zaposlena. Pravilno je ugotovilo, da je bila to7Enka z razlogi to7Eni0Dine odsotnosti seznanjena. PritoEbene navedbe, da od 6.11.2023 do 10.11.2023 oziroma od 20.11.2023 do 22.11.2023 ni bila obve610Dena o razlogih odsotnosti, so v nasprotju z izvedenimi dokazi, pomenijo zgolj nestrinjanje z dokazno oceno, ne omajejo pa njene pravilnosti.
Neutemeljena je tudi pritoEba zoper odlo0Ditev o zavrnitvi predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
16.Po prvem odstavku 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko sodišče na predlog delavca ali delodajalca pogodbo sodno razveže, če ugotovi, da je odpoved nezakonita, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Gre za izjemo od pravila reintegracije, zato mora delodajalec obstoj takih okoliščin konkretno izkazati. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka takih okoliščin ni dokazala. Pritožbeno sodišče soglaša, da zatrjevano porušeno zaupanje ni bilo izkazano v takšni meri, da bi onemogočalo nadaljevanje delovnega razmerja.
17.Toženka v pritožbi v tem delu iztrga posamezne dele izpovedb iz celote in jim pripisuje pomen, ki ga te izpovedbe nimajo. Neutemeljene so zlasti pritožbene navedbe, da naj bi tožnica porušila zaupanje zato, ker naj bi jo posamezne priče videle opravljati vsakdanja življenjska opravila, kot je nošenje vrečk iz trgovine. Začasna zdravstvena nezmožnost za opravljanje konkretnega dela pri delodajalcu ne pomeni splošne nezmožnosti za vsakršno nujno ali običajno aktivnost v zasebnem življenju. Dejstvo, da je bila tožnica opažena pri vsakdanjih opravilih ne utemeljuje sklepa o takšnem porušenju zaupanja, ki bi onemogočalo reintegracijo. Toženka se neutemeljeno sklicuje tudi na majhnost podjetja in družinsko naravo kolektiva. To samo po sebi ni pravno relevanten kriterij za presojo, ali je reintegracija mogoča. Odločilno je, ali obstajajo resne, konkretne in objektivne okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Takih okoliščin toženka ni dokazala.
18.Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi izpovedbi zakonitega zastopnika B.B. in priče A.A. glede odnosov v kolektivu. Resda se do izpovedi priče C.C. in D.D. (tožničinih sodelavk) ni posebej opredeljevalo, vendar to na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplivalo, saj je ključni in odločilni odnos med delavcem in delodajalcem, medtem ko je odnos med delavcem in sodelavci lahko relevanten, vendar le kot dopolnilna okoliščina in če ima konkreten in dokazljiv vpliv na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Bistvo sodne razveze je namreč odgovor na vprašanje, ali je nadaljevanje delovnega razmerja med pogodbenima strankama (torej delavcem in delodajalcem) še mogoče. Priča C.C. (tožničina sodelavka), ki jo izpostavlja pritožba, o porušenem zaupanju ni izpovedovala na način, kot ji to pripisuje pritožba oziroma se o vprašanju zaupanja sploh ni opredeljevala, temveč je zgolj pojasnila, da delo sedaj poteka hitreje, ker sodelavcem ni več treba opravljati dodatnih nalog. E.E. (vodja proizvodnje) je izpovedal, da so se zaradi prilagoditve dela sicer pojavljale določene organizacijske težave, vendar pa sodelavki D.D. in C.C., ki sta neposredno delali s tožnico, glede pomoči tožnici nista izražali pomislekov, prav tako ni izpovedoval o izgubi zaupanja. Priča D.D. je izpovedala, da je pomoč, ki so jo sodelavci nudili tožnici sicer nekoliko ovirala delovni proces, vendar so se s tem sprijaznili, tožnici so z veseljem pomagali, odnosi so bili v redu. Tako niti ne držijo pritožbene trditve, da so vsi zaslišani izpovedali, da so zadovoljni, da tožnice ni več in da si ne predstavljajo njene vrnitve. Morebitna potreba po določeni reorganizaciji delovnega procesa zaradi tožničine vrnitve na delo pa sama po sebi ne predstavlja takšne ovire, ki bi utemeljevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Organizacija delovnega procesa sodi v sfero delodajalčevega poslovanja, ki je dolžan delo ustrezno organizirati in ga, kadar za to obstajajo pravne podlage, tudi prilagoditi delavcu. Takšne prilagoditve zato ne pomenijo objektivne nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, temveč so del običajnega izvrševanja delodajalčevih obveznosti.
19.Glede odnosa med tožnico in delodajalcem pa iz izpovedi prič D.D. in A.A., enako pa tudi iz izpovedi direktorja B.B., izhaja predvsem to, da je bilo zaupanje omajano zato, ker je tožnica za varstvo svojih pravic angažirala odvetniško pomoč in sprožila sodni postopek. Tak razlog pa, kot je to pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, ne more utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, saj gre za zakonito uveljavljanje sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je pri presoji vprašanja zaupanja utemeljeno upoštevalo tudi izpoved direktorja v delu, kjer je navedel, da so bili s tožnico pred nastopom bolniškega staleža zadovoljni, prav tako pa je priča A.A. pojasnila, da so se sodelavci s tožnico razumeli in da so čisto normalno sodelovali. Tudi sicer iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bil prav zaradi uveljavljanja sodnega varstva med strankama odnos izrazito porušen, toženka pa v pritožbi niti ne pojasni, na katerih izvedenih dokazih temelji svoje nasprotne trditve, zato jih pritožbeno sodišče niti ni moglo preizkusiti.
20.Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala, da za tožnico nima ustreznega delovnega mesta. Tožnica, ki nima v invalidskem postopku ugotovljenih omejitev pri delu, je bila zaposlena na delovnem mestu pobiralke šampinjonov, toženka pa ni dokazala, da tega dela ne potrebuje več. Sklicevanje na to, da so vsa delovna mesta zasedena, brez konkretne trditvene in dokazne podlage ne zadošča. Prav tako niso odločilne pavšalne pritožbene navedbe o tožničini zaposljivosti na trgu dela. Sodišče prve stopnje je pri presoji interesa za nadaljevanje delovnega razmerja pravilno upoštevalo tudi tožničine osebne okoliščine, zlasti nizko izobrazbo.
21.Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na konkretnih ugotovitvah tega spora in na pravilni uporabi 118. člena ZDR-1. Ker tožnici v tem postopku ni bilo mogoče očitati malomarnega ali drugače nedopustnega ravnanja, ker zgolj sprožitev spora oziroma uporaba odvetniške pomoči ne more pomeniti pravno relevantnega porušenja zaupanja in ker objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja ni bila izkazana, pogoji za sodno razvezo niso podani.
22.Ker je odločitev o glavni stvari pravilna, je pravilna tudi odločitev o stroških postopka in sodni taksi. Pritožba v tem delu ne navaja ničesar, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost stroškovne odmere.
23.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
24.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP), tožnici pa je dolžna povrniti njene v skladu z Odvetniško tarifo (OT), in sicer za odgovor na pritožbo (375 točk), materialne stroške (2 %) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 280,00 EUR.
-------------------------------
1Izvajalec medicine dela lahko v soglasju z osebnim zdravnikom zavarovanca predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja (drugi odstavek 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2).