Nadaljnje razkrivanje podatkov iz sodbe pravdnega sodišča

Datum

24.03.2025

Številka

07121-1/2025/376

Kategorije

Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali so podatki o višini sodnih stroškov, ki jih mora posameznik po izgubljeni pravdi plačati nasprotni stranki (npr. občini), varovani osebni podatki. Nadalje vas zanima, ali lahko te podatke (višino sodnih stroškov, razlog plačila) nasprotna stranka (občina) javno razkriva s poimensko navedbo plačnika (fizične osebe). Menite, da so taki podatki zaupni in varovani in ne smejo biti, kot v vašem primeru, podlaga za napad na novinarja oziroma medij.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa so oblike obdelave osebnih podatkov, ki so dopustne samo v primeru, da za takšno obdelavo obstaja zakonita pravna podlaga.

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v dveh primerih: (1) če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; (2) če je za razkritje podatkov podan javni interes.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Zato IP konkretnega nadaljnjega razkrivanja osebnih podatkov, ki jih vsebuje sodba pravdnega sodišča s strani druge pravdne stranke (občine) ne more komentirati, saj IP niso znane vse okoliščine primera in kontekst, v katerem je do razkritja prišlo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim zaprosilom.

Razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa so oblike obdelave osebnih podatkov, ki so dopustne samo v primeru, da za takšno obdelavo obstaja zakonita pravna podlaga. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Nasprotna pravdna stranka lahko osebne podatke, ki jih vsebuje sodba pravdnega sodišča, nadalje razkriva le v primeru, če za to obstaja zakonita podlaga.

Iz vašega zaprosila izhaja, da je bila nasprotna pravdna stranka, ki je podatke iz sodbe razkrila, občina, zato IP opozarja, da lahko sodba predstavlja tudi informacijo javnega značaja. V skladu s 4. členom Zakona o informacijah javnega značaja (ZDIJZ) je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, ne glede na obliko, v kateri se informacija nahaja (dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo) in ne glede na njen nastanek (ni pomembno, ali jo je ustvaril organ ali pa zgolj pridobil od koga drugega). Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej tako izvršilna in zakonodajna, kot tudi sodna veja oblasti.

Tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja veljajo določene omejitve in izjeme glede posredovanja informacij, ki jih urejata 5.a in 6. člen ZDIJZ. Med drugim organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na osebne podatke, razkritje katerih bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega ostavka 6. člena ZDIJZ).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je vseeno dopustno v dveh primerih: (1) če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); (2) če je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred sodiščem. V tem primeru bi glede na opis v vašem zaprosilu za mnenje lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Prizadeti posameznik tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Iz vašega zaprosila je mogoče razbrati tudi, da ste razkritje zadevnih podatkov sodbe doživljati kot napad, sredstvo za zlorabo in pritisk. Pod določenimi pogoji bi lahko šlo lahko za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23, 107/24 – odl. US; v nadaljevanju: KZ-1), npr. za obrekovanje po 159. členu KZ-1 ali žaljivo obdolžitev iz 160. člena KZ-1. Pregon za omenjeni kaznivi dejanji se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka