Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ali so novi tožniki res subjekt zatrjevane pravice, je za njihov procesni položaj brez pomena. Gre za vprašanje aktivne legitimacije po materialnem pravu, kar bo predmet obravnavanja sodišča v nadaljevanju postopka.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo pridružitev novih tožnikov, B. K., M. Ž., A. Š. in R., tožečim strankam.
Zoper sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in smiselno uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pridružitve novih tožnikov ne dopusti. Navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom dovolilo širitev tožbenega zahtevka tudi po višini, saj se je z dopustitvijo vstopa štirim tožnikom, povečalo število vtoževanih deležev za štiri upravičence. Po določbi 185. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je za razširitev tožbenega zahtevka, ko je tožba vročena toženi stranki, potrebna njena privolitev. Tožena stranka je v vlogi z dne 12.3.2010 podala izjavo, da se s širitvijo tožbenega zahtevka ne strinja. Tudi sicer niso podani pogoji za dopustitev vstopa v pravdo za vse štiri nove tožnike. M. Ž. in A. Š. ne izpolnjujeta pogojev za aktivno legitimacijo v tej zadevi, saj nista bila včlanjena v ponovno ustanovljeno agrarno skupnost (8. člen Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja – ZPVAS).
Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Do konca glavne obravnave se ob pogojih iz 1. odstavka 191. člena ZPP lahko tožniku oziroma tožnikom pridruži nov tožnik (2. odstavek 191. člena ZPP). Novi tožniki so se prvotnim tožnikom pridružili do konca glavne obravnave, pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so za pridružitev podani pogoji iz 1. odstavka 191. člena ZPP. Zakon ne pogojuje naknadnega sosporništva na aktivni strani s toženčevo privolitvijo, zato so pritožbene navedbe tožene stranke v tej smeri brezpredmetne. Prav tako ne drži, da bi z vstopom novih tožnikov v pravdo, prišlo do spremembe tožbe (185. člen ZPP). Do povečanja tožbenega zahtevka ni prišlo zaradi njihovega vstopa v pravdo, temveč zaradi uveljavljanja odškodnine še za parcelo, št. 806/9, k.o. X in zaradi prilagoditve višine odškodnine spremembi namembnosti zemljišč (glej vlogo l. št. 26). O takšni spremembi tožbe sodišče prve stopnje še ni odločalo. Izpolnjene so torej vse procesne predpostavke naknadnega sosporništva na aktivni strani, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita (191. člen ZPP). Ali so novi tožniki res subjekt zatrjevane pravice, je za njihov procesni položaj brez pomena. Gre za vprašanje aktivne legitimacije po materialnem pravu, kar bo predmet obravnavanja sodišča v nadaljevanju postopka.
Pritožba tožene stranke je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj jih pravdni stranki nista priglasili.