Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je tožeča stranka proti nekaterim sodnikom stvarno pristojnega nižjega in višjega sodišča podala kazenske ovadbe, sama po sebi še ne pomeni, da je podan dvom v objektivnost in nepristranskost sojenja.
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
Tožeča stranka je vložila proti toženi stranki odškodninsko tožbo z zatrjevanjem zdravniške napake, zaradi katere naj bi umrl njen sin G. Š.. Kot krajevno pristojno sodišče za sojenje je izbrala Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Na podlagi predloga z dne 11.6.2001 je bilo za odločanje v tej zadevi v skladu z določbo 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) določeno Okrožno sodišče v Mariboru, pri katerem je od tedaj dalje tekel postopek.
Dne 3.4.2002 pa je tožeča stranka podala predlog na določitev drugega stvarno pristojnega sodišča izven območja Višjega sodišča v Mariboru z obrazložitvijo, da je vložila kazenske ovadbe proti sodnikom in predsedniku Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru. To dejstvo naj bi vzbudilo dvom v objektivnost sojenja. Ta dvom naj bi bil potrjen tudi s tem, ker je prišlo do obnove kazenskega postopka proti toženi stranki. Podan je dvom v objektivnost dela Okrožnega sodišča v Mariboru. Dodatno je prišlo še do nekaterih procesnih napak v tem postopku, ki utemeljujejo dvom v objektivnost sojenja (nepravočasna vročitev pripravljalne vloge in nepravilno vabljenje na glavno obravnavo).
Predlog ni utemeljen.
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče RS na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Iz vloge tožeče stranke ni razvidno, da bi se s prenosom na drugo stvarno pristojno sodišče lažje opravil postopek. V tej smeri tožeča stranka ne navaja pravno upoštevnih okoliščin. Drugi tehtni razlogi, ki bi mogli pogojevati prenos stvarne pristojnosti, pa niso takšne narave, da bi mogli utemeljevati odločitev v skladu s predlogom. Okoliščina, da je tožeča stranka proti nekaterim sodnikom stvarno pristojnega nižjega in višjega sodišča podala kazenske ovadbe, sama po sebi še ne pomeni, da je podan dvom v objektivnost in nepristranskost sojenja. Na to odškodninsko pravdo tudi ne morejo vplivati okoliščine, ki slede iz načina vodenja vzporednega kazenskega postopka proti toženim strankam. V tej pravdi zatrjevane procesne napake (dostava pripravljalne vloge, vabljenje na glavno obravnavo) pa so lahko le stvar preizkusa v skladu z veljavnimi procesnimi določbami.
Po določbi 2. člena Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 19/94) mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Navedbe v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča so po povedanem take narave, da ne ustvarjajo dvoma, da citirana zakonska določba ne bi bila v celoti upoštevana.