Jedro

Predlagatelj mora zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bila s (takojšnjim) plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost. Odlog in obročno plačilo sodne takse sta namreč izjemi od pravila, da je (celotno) sodno takso potrebno plačati že ob vložitvi pritožbe. Izjeme pa je potrebno presojati restriktivno, kar pomeni, da za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne zadošča npr. že obstoj slabe gospodarske situacije v državi ali strankino slabo likvidnostno stanje.

Kakšne so aktualne razmere, mora stranka zatrjevati in dokazovati sama. Če te ne ustrezajo podatkom iz izjave o premoženjskem stanju, mora v predlogu in izjavi na to opozoriti in za to svojo trditev predložiti tudi ustrezne dokaze.

Da bi sodišče prve stopnje spremembo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja v času od zadnje javne objave lahko upoštevalo, bi morala tožena stranka to zatrjevati in nato za navedeno spremembo tudi predložiti ustrezne dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1694/2013 z dne 3. 12. 2014, ki jo je vložila dne 5. 1. 2015, zavrne (I. točka izreka sklepa). Zavrnilo je tudi predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1694/2013 z dne 3. 12. 2014, ki jo je vložila dne 5. 1. 2015 (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper citirano odločitev je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 4. odstavku 11. člena določa, da se določbe o delni oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (5. odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s 1. odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi (odlogu ali obročnem plačilu) na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba ali podjetnik posameznik, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (3. odstavek 12. člena ZST-1). Natančnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti to izjavo, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju(1). V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so sestavni del tega pravilnika, mora pravna oseba v obrazcu izjave o premoženjskem stanju (poleg identifikacijskih podatkov) navesti višino aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatek o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in višino bilančnega dobička oziroma izgube, oboje iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Navede se tudi, ali je imela pravna oseba v zadnjih treh mesecih prilive na transakcijski račun, številka transakcijskega računa ter naziv banke, pri kateri je račun odprt. Pod opombami se vpišejo morebitne okoliščine, potrebne za natančnejše razumevanje materialnega stanja vlagatelja.

5. Tožena stranka je z vlogo z dne 9. 2. 2015 na sodišče prve stopnje naslovila predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo (zoper II. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1694/2013 z dne 3. 12. 2014). V njej je navedla, da „v roku, v katerem taksa za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 9. 1. 2015 zapade v plačilo, tožena stranka nima dovolj sredstev za njeno plačilo, niti jih v takšnem obsegu ne more zagotoviti takoj“. Trdila je, da kot glavno tožena stranka opravlja storitveno dejavnost, iz katere ustvarja prihodke iz poslovanja, zaradi splošne slabe gospodarske situacije v državi, pa je večinoma primorana za že opravljene storitve svojim strankam podaljševati plačilne roke ali pa svoje terjatve uveljavljati celo na soden način.

6. Sodišče prve stopnje je oba predloga zavrnilo z obrazložitvijo, da tožena stranka z gornjimi navedbami ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin iz 4. odstavka 11. člena ZST-1. 7. S takšnim stališčem prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša. ZST-1 je namreč koncipiran na način, da mora predlagatelj (tako v primeru delne oprostitve kot tudi odloga ali obročnega plačila sodne takse) zatrjevati in nato še dokazati, da je njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da bi bila s (takojšnjim) plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost (prim. 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1 ter 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1). Odlog in obročno plačilo sodne takse (kot ju v obravnavanem primeru uveljavlja tožena stranka) sta namreč izjemi od pravila, da je (celotno) sodno takso potrebno plačati že ob vložitvi pritožbe. Izjeme pa je potrebno presojati restriktivno, kar pomeni, da za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne zadošča npr. že obstoj slabe gospodarske situacije v državi ali strankino slabo likvidnostno stanje (kar je smiselno uveljavljala tudi predlagateljica). Ker torej v obravnavanem primeru tožena stranka ni zatrjevala, da bi bila s takojšnjim plačilom oziroma s plačilom celotne takse ogrožena njena dejavnost, sta bila njena predloga že iz tega razloga neutemeljena. Poleg tega zadnji javno objavljeni podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida tudi onemogočajo zaključek, da bi temu res bilo tako.(2)

8. Pravilnosti izpodbijane odločitve pritožnica tudi ne more omajati z očitkom, da ne drži navedba prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni zatrjevala, da bi se stanje v vmesnem obdobju tako spremenilo, da ob zapadlosti sodne takse v znesku 21,60 EUR ne bi zmogla plačati.

9. Tožena stranka je svoj predlog temeljila na trditvi, da v roku, ko taksa zapade v plačilo, za njeno plačilo nima dovolj sredstev, oziroma jih v takšnem obsegu ne more zagotoviti takoj. Resničnost teh dejstev pa je sodišče prve stopnje presojalo upoštevaje predlogu priloženo izjavo o premoženjskem stanju (B 13) in v njej navedene podatke (na dan, na katerega se nanašajo zadnji javno objavljeni podatki iz bilance stanje in izkaza poslovnega izida). Ti njene navedbe niso potrdili. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato pravila. Da bi sodišče prve stopnje spremembo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja v času od zadnje javne objave lahko upoštevalo, bi namreč (skladno z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena) tožena stranka to morala zatrjevati in nato za navedeno spremembo predložiti tudi ustrezne dokaze. Trditve, da njena sredstva ne zadoščajo za takojšnje plačilo sodne takse oziroma, da jih v roku, ko sodna taksa zapade v plačilo, ne more zagotoviti (pri čemer ne pojasni, čemu je tako, koliko sredstev ima oziroma zakaj morebitnega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse), po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče kar avtomatično razumeti v smislu, da se je njeno stanje od zadnje javne objave letnega poročila do zapadlosti plačilnega naloga z dne 9. 1. 2015 tako spremenilo, da ne bi mogla plačati zneska 21,60 EUR. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi s finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da se je stanje od zadnje javne objave podatkov, vsebovanih v priloženi izjavi, tako spremenilo, da sredstev v zahtevani višini ne more zagotoviti takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti.

10. Pritožbeni očitek tožene stranke, da izpodbijani sklep ni pravilen, ker ne upošteva celotnih aktualnih premoženjskih, finančnih in likvidnostnih razmer, se zato izkaže za neutemeljenega. Kakšne so aktualne razmere, mora namreč stranka zatrjevati in dokazovati sama. Če te ne ustrezajo podatkom iz izjave o premoženjskem stanju (kamor se vpisujejo podatki iz zadnjega javno dostopnega letnega poročila), pa mora v predlogu in izjavi na to opozoriti in za to svojo trditev predložiti tudi ustrezne dokaze.

11. Tožena stranka pa neutemeljeno pritožbeno uveljavlja tudi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega premoženjskega in likvidnostnega stanja. Sodišče prve stopnje je izrecno pojasnilo, da predlagateljica ni z ničemer izkazala (niti dovolj konkretizirano zatrjevala), da zneska v višini 21,60 EUR ne bi mogla poravnati iz svojih prilivov na transakcijski račun, niti da bi te prilive tako nujno potrebovala za svoje poslovanje, da bi plačilo omenjenega zneska v 15-dneh ogrozilo njeno poslovanje. Na ta način se do njenega likvidnostnega stanja je opredelilo, kot tudi do premoženjskega stanja tožene stranke, saj je ugotovilo, da ima tožena stranka sredstev v višini 1.460.757,00 EUR.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi po presoji pritožbenega sodišča glede na obrazloženo niso podani, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 93/08 in 26/11. Op. št. (2): Podatki namreč ne opravičujejo niti zaključka, da tožena stranka sredstev za plačilo sodne takse nima, niti zaključka, da bi bila zaradi plačila ogrožena njena dejavnost. Kot je namreč pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, vsako zmanjšanje sredstev namreč ne pomeni nujno tudi ogrozitve dejavnosti.