Jedro

Skupna lastnina je lastnina več oseb na nerazdeljeni stvari, pri čemer njihovi deleži niso vnaprej določeni. Tožničina lastnina na skupnem premoženju je torej obstajala že pred postopkom, za katerega ji je bila odobrena BPP, nastala pa je na podlagi zakona. Zgolj ugotovitev njenega deleža na skupni lastnini zato ni njenega premoženja ne povečala, ne zmanjšala.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. 269/2014 z dne 30. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v znesku 470,00 EUR, v roku 30 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici z odločbo z dne 3. 9. 2014 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in njenega deleža na njem. S sklepom z dne 24. 2. 2015 so bili odvetniku za opravljeno pravno pomoč priznani stroški v znesku 470,00 EUR, ki so bili izplačani iz proračuna toženke. Postopek, za katerega je bila tožnici dodeljena BPP, je bil končan s sodno poravnavo, s katero so bila urejena medsebojna premoženjska razmerja iz naslova skupnega premoženja, nastalega v času zakonske zveze. Pravdni stranki sta se dogovorili o načinu razdružitve skupnega premoženja tako, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica do ½ solastnica hiše na parceli št. 112/2 k.o. ..., kar pomeni, da je v pravdnem postopku uspela in pridobila premoženje. Iz sodne poravnave izhaja, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, zato stroški, ki so bili izplačani iz sredstev BPP, v tem postopku niso bili poplačani oziroma naloženi v breme nasprotni stranki, tako da niso mogli preiti na Republiko Slovenijo po 46. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na te okoliščine je po 48. členu ZBPP tožnica, ki je v postopku uspela in ji je bilo prisojeno premoženje, dolžna povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ne drži ugotovitev toženke, da iz sodne poravnave izhaja, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Svoje stroške je namreč priglasila, sodišče pa je o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, odločilo s sklepom z dne 9. 1. 2015. Tožnica v postopku ni imela možnosti, da se o teh dejstvih izjavi, predvsem da pojasni, da je stroške priglasila in zahtevala njihovo povračilo. Poleg tega ne drži, da je pridobila premoženje, saj je šlo za skupno lastnino zakoncev, ki je bila le knjižena na nekdanjega moža, torej je premoženje imela že prej. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnici odobri BPP, podrejeno, naj izpodbijano odločbo (pravilno: sklep; op. sodišča) odpravi in zadevo vrne toženki v nadaljnji postopek, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Postopek, za katerega je bila dodeljena BPP, je bil po podatkih upravnega spisa končan 9. 1. 2015. Po 30. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C) je zato za odločanje o morebitni dolžnosti vračila sodnih stroškov treba uporabiti 48. člena ZBPP, kot je veljal pred uveljavitvijo ZBPP-C, dne 4. 4. 2015. 6. Po prvem odstavku 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP v primeru, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi (med drugim) sodne poravnave pridobil premoženje, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

7. Navedena zakonska določba obveznost vračila stroškov postopka (oziroma dela teh stroškov) veže izključno na dve okoliščini: da je upravičenec do BPP na podlagi uspeha v sodnem postopku pridobil premoženje in da Republika Slovenija stroškov, ki so bili dejansko plačani za BPP, ni v celoti dobila oziroma izterjala od nasprotne stranke. Zato so tožbene navedbe, da je tožnica v postopku priglasila stroške oziroma zahtevala njihovo povračilo, za odločitev v tej zadevi nepomembne.

8. Med strankama je sporno, ali je tožnica na podlagi uspeha v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, res pridobila premoženje.

9. Sodna praksa pridobitev premoženja v smislu prvega odstavka 48. člena ZBPP razlaga široko in šteje, da je upravičenec do BPP pridobil premoženje, kadar v postopku uspe z zahtevkom premoženjske narave (prim. npr. sodbe tega sodišča I U 941/2015, I U 1989/2014 in II U 209/2012). Pri tem se večkrat sklicuje tudi na drugi odstavek 48. člena ZBPP, po katerem upravičenec ni dolžen povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje, saj meni, da je zakonodajalec s to določbo opredelil edino izjemo od splošnega pravila dolžnosti povračila stroškov postopka.

10. Vendar pa mora interpretacija v vsakem primeru ostati znotraj jasnega in nedvoumnega jezikovnega pomena prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki dolžnost povračila veže na okoliščino, da je upravičenec do BPP pridobil premoženje. Pojma „pridobitve“ premoženja pa po presoji sodišča ni mogoče razlagati drugače, kot da je premoženje upravičenca večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila odobrena BPP.

11. Poleg jezikovnega pomena tega izraza(1) to izhaja tudi iz tretjega odstavka istega člena, po katerem se od upravičenca do BPP v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Ta določba namreč pojem pridobitve premoženja po eni strani nedvoumno enači s tistim, kar je upravičenec „dejansko“ (torej ne zgolj formalno ali navidez) dobil, po drugi strani pa z dejansko dobljenim tudi omejuje dolžnost povračila, kar lahko smiselno pomeni le, da je zakonodajalec želel preprečiti, da bi bil upravičenec do BPP kljub uspehu v postopku v slabšem položaju, kot če postopka sploh ne bi bilo.

12. Nič drugega ne izhaja niti iz prej navedenega drugega odstavka istega člena, ki se po vsebini ne nanaša na vprašanje, kdaj je treba šteti, da upravičenec ni pridobil premoženja, temveč nasprotno, ureja položaj, ko je upravičenec nedvomno pridobil premoženje oziroma dohodke, pa kljub temu ni dolžan povrniti stroškov postopka.

13. Če torej upravičenec ni dobil premoženja, prvi odstavek 48. člena ZBPP ne vzpostavlja dolžnosti povračila stroškov postopka. Prav to, da tožnica ni v postopku dobila nobenega premoženja, pa je ena od bistvenih tožbenih navedb. Pri tem ne iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne iz upravnih spisov ali tožbenih navedb ne izhaja, da bi se postopek, za katerega je bila odobrena BPP, nanašal na kaj drugega kot na ugotovitev tožničinega dela na skupni lastnini.

14. Skupna lastnina je lastnina več oseb na nerazdeljeni stvari, pri čemer njihovi deleži niso vnaprej določeni (prvi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika). Tožničina lastnina na skupnem premoženju je torej obstajala že pred postopkom, za katerega ji je bila odobrena BPP, nastala pa je na podlagi zakona (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Zgolj ugotovitev njenega deleža na skupni lastnini zato ni njenega premoženja ne povečala, ne zmanjšala. Ta situacija je po presoji sodišča bistveno različna od situacij, v katerih stranka v postopku v bistvu uveljavlja, da je njeno premoženje manjše, kot bi moralo biti (npr. v primeru odškodninskega zahtevka) in v primeru uspeha dejansko „pridobi“ premoženje. Sodišče s tem v zvezi opozarja še, da je tožnica že v vlogi za odobritev BPP in tudi v kasnejši vlogi z dne 21. 8. 2014 izrecno navedla, da je „dejanska solastnica“ hiše, kupljene v času trajanja zakonske zveze.

15. Toženka je torej s tem, ko je na podlagi sodne poravnave, s katero je bil ugotovljen njen delež na skupnem premoženju, štela, da je tožnica v tem postopku pridobila premoženje in da je s tem izpolnjen pogoj za nastanek obveznosti vračila sodnih stroškov iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, napačno uporabila navedeno zakonsko določbo. Sodišče je zato v skladu s prvo točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek.

16. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeva upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

17. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), kolikor je tudi zahtevala.

opomba (1) : Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: z delom oz. prizadevanjem priti do česa