U-I-21/91

7/10-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Hermana Šulca in drugih iz Celja, na seji dne 7/10-1993

s k l e n i l o :

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 16. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 18/89) se ustavi.

O B R A Z L O Ž I T E V

Ustavno sodišče je s sklepom z dne 14/11-1991 sprejelo pobudo občanov, ki so trdili, da izpodbijana določba ne omogoča izvesti razporeditve delavca na drugo delovno mesto na način, kot to ureja 17. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), in da gre zato za neenakopravnost delavcev glede na to, kje so zaposleni in za razlikovanje med oblikami lastnine. Ustavno sodišče je začelo postopek, da bi ocenilo, ali je bila izpodbijana določba v skladu z drugim odstavkom 17. člena navedenega zakona.

Dne 21/11-1991 je bila v Uradnem listu RS, št. 26/91 objavljena nova kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci, ki je pričela veljati osmi dan po objavi. Ker je v tej zadevi obravnavana kolektivna pogodba in s tem tudi izpodbijana določba prenehala veljati, od tedaj ne obstaja več eden od procesnih pogojev za nadaljevanje postopka in ga je zato sodišče ustavilo. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 6. alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Soglašam z odločitvijo, vendar ne v celoti tudi z njeno obrazložitvijo, zato dajem k njej tako imenovano pritrdilno ločeno mnenje, torej ločeno mnenje k obrazložitvi.

Ker po 161. členu ustave ustavno sodišče vse protiustavne ali nezakonite predpise razen zakonov lahko ne le razveljavi (ex nunc, za naprej), ampak tudi odpravi (ex tunc, za nazaj), bi bilo po mojem mnenju tudi v tem primeru treba ugotoviti, da je ustavitev postopka zoper kolektivno pogodbo, ki je medtem prenehala veljati, možna samo v primeru, če ustavno sodišče ugotovi, da za izpodbijani akt glede na njegovo vsebino in pomen v nobenem primeru ne bi prišla v poštev odprava (oziroma odpravi po pravnih učinkih enakovredna ugotovitvena odločba, da je bil akt v času svoje veljavnosti v nasprotju z ustavo). Mislim, da so v tem primeru ti pogoji za ustavitev postopka podani. Tudi če bi v postopku ustavno sodišče ugotovilo, da izpodbijana določba kolektivne pogodbe ni bila v skladu z ustavo, je ne bi moglo odpraviti (z učinkom za nazaj), ker gre za določbo, ki je ugodneje od zakona urejala neke pravice delavcev in bi torej eventualno protiustavno posegala v pravice ali interese delodajalcev. Toda pravice delavcev so bile v tem času že pridobljene in jih tudi morebitna odprava akta, na katerem so temeljile, ne bi mogla retroaktivno prizadeti. Že iz tega razloga bi bila torej morebitna odprava nesmiselna in je ustavno sodišče ne bi moglo izreči, tudi če bi ugotovilo protiustavnost. Razveljavitev (z učinkom za naprej) pa po prenehanju veljavnosti izpodbijanega akta seveda tudi ni več možna in zato je bilo treba postopek ustaviti.

Sodnik

Matevž Krivic