Jedro

Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugačne določeno. Vendar bi sodišče v tem primeru dolžnika moralo opozoriti, glede na določila 319. čl. ZPP, da je pravnomočna tista sodba (sklep), ki se ne more več izpodbijati s pritožbo.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da sedaj dopolnjeni 2. odstavek sklepa sodišča prve stopnje, opr. št. In 98/00060 z dne 29.10.2003, glasi: "Dolžnika A. T. in H. T., sta se dolžna izseliti iz stanovanjske hiše z bifejem, na naslovu K. 1, R.S., stoječe na parcelah ... S - stavbišče in ... - travnik, vpisanih v vl. št. ... k.o. R., v roku 90 dni od pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopolnilo sklep z dne 29.10.2003 tako, da mu je dodalo 2. odstavek, ki je glasil, da sta se dolžnika A. in H. T. dolžna izseliti iz stanovanjske hiše z bifejem, na naslovu K. 1, R. S., stoječe na parcelah .... S - stavbišče in ... - travnik, vpisanih v vl. št. ... k.o. R. v roku 90 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje sta se pritožila dolžnika A. in H. T., saj sta menila, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnjenega sklepa. Prav tako sta menila, da rok ne more začeti teči od dneva prejema sklepa ampak kvečjemu od pravnomočnosti, sicer sklep o tem v obrazložitvi nima razlogov. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek, upniku pa naloži stroške pritožbenega postopka. Pritožba je utemeljena. Pritožnika nimata prav, ko zatrjujeta, da niso podani pogoji za izdajo dopolnilnega sklepa. Dolžnika, ki kot lastnika stanujeta v prodani stanovanjski hiši, nista podala predloga, da obdržita pravico do najema stanovanja. Ta pravica bi jim šla še 3 leta od dneva prodaje, če bi v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi vložila predlog. Iz spisovnega gradiva ne izhaja, tega pa tudi ne zatrjujeta, da je bil takšen predlog podan, zato sta pravico stanovati v prodani stanovanjski hiši še 3 leta od prodaje kot najemnika, izgubila (I. in II. odst. 210. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Zato bi moralo sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 29.10.2003, s katerim je po pravnomočnosti sklepa o domiku, izročilo nepremičnino kupcu, tudi odločiti, da sta se dolžnika dolžna izseliti iz stanovanjske hiše (II. odst. 192. čl. ZIZ). Ker o tem ni odločilo, je upnik pravočasno, v 15 dneh od prejema sklepa, predlagal dopolnitev le tega. Skladno s 326. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe in zavarovanju uporablja na podlagi 15. čl. ZIZ, pa sodišče izda dopolnilni sklep, če spozna, da je predlog utemeljen. Predlog upnika je bil pravočasen in utemeljen, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je izdalo sedaj izpodbijani dopolnilni sklep. Pritrditi pa je pritožbenim izvajanjem glede začetka tega roka za izselitev. V. odst. 9. čl. ZIZ sicer določa, da pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Vendar bi sodišče v tem primeru dolžnika moralo opozoriti, glede na določila 319. čl. ZPP, da je pravnomočna tista sodba (sklep), ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnikov ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (4. tč. 358. čl. ZPP in 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ). Devetdeset dnevi rok, v katerem se morata dolžnika izseliti iz prodane nepremičnine, je tako začel teči od pravnomočnosti sklepa.