Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnikov položaj, ki je dosegel potrditev poenostavljene prisilne poravnave, se s pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave v ničemer ne bi izboljšal. Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja strank.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik. Navedel je, da je po potrjeni prisilni poravnavi prejel še nekaj glasovnic upnikov, ki so predhodno špekulirali in izjav o glasovanju niso poslali v roku. Zaradi tega se zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave formalno pritožuje in prosi za podaljšanje roka za podpisovanje izjav.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Pravico do pritožbe ima tista stranka, ki bi ji – če bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz tega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352). Dolžnikov položaj, ki je dosegel potrditev poenostavljene prisilne poravnave, se s pritožbo zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave v ničemer ne bi izboljšal. Nasprotno: v kolikor v roku iz 1. odstavka 221.f člena ZFPPIPP ne bi vložil zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, bi sodišče predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo (1. točka 6. odstavka 221.f člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da se dolžnik (poleg tega, da niti nima pravnega interesa za pritožbo), pritožuje celo v svojo škodo.
5. Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja strank. Tega dolžnik glede na zgoraj navedeno ne more urediti in tudi ne izboljšati. Ker pritožba dolžnika ni dopustna, jo je višje sodišče zavrglo na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 343. člena in 366. členom ZPP, vsi pa v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.