Jedro

V posestnih sporih je razpravljanje o pravici do posesti izključeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče ugotovilo, da je toženec motil tožnika v soposesti stanovanja številka 6 v stanovanjski hiši v L., M. V. 20 s tem, da je dne 4.10.1993 zamenjal na vratih ključavnico in mu tako onemogočil uporabo in soposest stanovanja. Ugodilo je tudi restitucijskemu in prepovednemu zahtevku tožnika in obenem odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožniku stroške postopka v znesku 17.900,00 SIT s pripadki. Del ugotovitvenega zahtevka (glede ugotovitve, da ga je toženec vrgel iz stanovanja) pa je zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje toženec in smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne, podrejeno pa pradlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je zamenjal ključavnico zato, ker se je prejšnja težko zaklepala. Tožnik ni imel namena priti v stanovanje na miren način. Ključe mu je pripravljen, kot je povedal že na glavni obravnavi, izročiti pod določenimi pogoji, vendar se tožnik ni pripravljen odreči dosedanjim navadam. Sicer pa mu ključev ne more dati, ker se niti ne oglasi.

Vzpostavitev v prejšnje stanje je nemogoča, saj pomeni vrnitev vsega, kar k tožniku in njegovemu načinu bivanja v stanovanju sodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 75. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80, in št. 36/90, v nadaljevanju ZTLR), ima vsak posestnik (po določbi 80. člena ZTLR pa tudi soposestnik) pravico do varstva pred motenjem (so)posesti, to pa pomeni, da ima varstvo proti zasebnemu in samovoljnemu uveljavljanju zatrjevanih pravic. V posestnih sporih tedaj sodišče zaradi preprečitve samovoljnega obnašanja (začasno) varuje dejansko stanje, pa čeprav vedno ne temelji na pravici. Zato je tudi tema obravnavanja v posestnih sporih omejena na ugotavljanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, po zakonu pa so izključeni ugovori, da je tožnikova posest nezakonita, nepoštena oziroma da ima toženec sam pravico do posesti (prvi odstavek 78. člena ZTLR). Odločitev prvega sodišče, da je tožnik upravičen do posestnega varstva z vzpostavitvijo posestnega stanja in prepovedjo bodočih posegov (79. člen ZTLR), je v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna.

Toženec sicer tudi v pritožbi ponavlja svojo trditev, da je bil razlog zamenjave ključavnice v njeni okvari, pri čemer za to trditev kakšnih novih dokazov ne ponuja, pritožbeno sodišče pa o tem dejstvu v celoti sprejema skrbne in prepričljive razloge prvega sodišča na strani 2 in 3 izpodbijanega sklepa. Toženec je tedaj zamenjal ključavnico zato, da je tožniku kot nespornemu soposestniku stanovanja onemogočil njegovo soposest. Pritožnik prav tako tudi v pritožbi ponavlja svojo trditev, da je pripravljen izročiti tožniku ključe pod določenimi pogoji, s čemer pa le dodatno pritrjuje stališču prvega sodišča, da okvara ključavnice ni bila razlog njene zamenjave. Trditev, da tožnik po ključe ne pride in da mu jih zato ne more dati, pa nasprotuje njegovemu pogojevanju izročitve ključev, ne glede na to, da bi ključe lahko izročil tožniku na glavni obravnavi, ki sta se je oba tudi osebno udeležila. Toženec, ki meni, da je vzpostavitev v prejšnje stanje nemogoče zaradi trditev o tožnikovi neprimerni uporabi stanovanja, za kar pa prav tako nobenega dokaza ne ponuja, in da mu takšna uporaba stanovanja daje pravico, da tožencu onemogoči uporabo stanovanja in tedaj soposest, s tem zatrjuje, da tožnik nima pravice do posesti, takšen ugovor, kot je že povedano, pa v posestnih sporih ni dovoljen. Svojo zatrjevano pravico lahko toženec uveljavlja le v ustreznem postopku in ne samovoljno.

Smiselno zatrjevana pritožbena razloga tedaj nista podana, prvo sodišče pa tudi ni v sklepu in postopku pred njim zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na kar po določbi drugega odstavka 365. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo toženca je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje pod določbi 368. člena ZPP.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je zajeta z zavrnilnim izrekom (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 166. člena ZPP).