Jedro

Iz opisa kaznivega dejanja v vloženi zasebni tožbi izhaja, da naj bi obtoženi A. A. v neugotovljenem času do 13. 10. 2018, ko je bil predmetni članek objavljen na spletni strani C., izjavil določene trditve, ki naj bi razžalile zasebnega tožilca B. B., pri čemer je v skladu z ustaljeno sodno prakso v korist obtoženega šteti, da je takšne izjave (lahko novinarju) podal že 1. 10. 2018. Upoštevaje določbo 5. točke prvega odstavka člena 90 KZ-1, glede na predpisano kazen za kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 (denarna kazen ali zapor do 6 mesecev), kazenski pregon zastara v 6 letih od storitve kaznivega dejanja, to je torej v 6 letih od dne 1. 10. 2018.

Izrek

I. Ob obravnavanju pritožbe zasebnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti v odločbi o krivdi in stroških kazenskega postopka iz člena 92 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) spremeni tako, da se:

- zoper obtoženega A. A.

iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP

zavrne obtožba,

da je B. B. razžalil, s tem,

ko je v članku, za katerega je obdolženi A. A. vedel, da bo objavljen in ki je bil objavljen dne 13.10.2018 na spletni strani C., pod naslovom "D.", ki so se nanašali na zasebnega tožilca B. B., izjavil naslednje trditve:

"...",

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve po prvem in drugem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika - 1 (KZ-1).

- stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika ter potrebni izdatki zasebnega tožilca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega pooblaščenca pa obremenjujejo proračun.

II. V nespremenjenem delu se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtoženega A. A. oprostilo obtožbe, da je na škodo B. B. storil kaznivo dejanje razžalitve po prvem in drugem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika - 1 (KZ‑1). Po drugem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da je zasebni tožilec B. B. dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obtoženca in potrebne izdatke ter nagrado njegovih zagovornikov. Na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP je obtoženemu A. A. naložilo v plačilo stroške vročanja pisanj po sodnem vročevalcu v višini 240,63 EUR, ki jih je povzročil po svoji krivdi.

2. Zoper navedeno sodbo je vložil pritožbo zasebni tožilec iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega A. A. spozna za krivega kaznivega dejanja razžalitve po prvem in drugem odstavku 158. člena KZ‑1, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v primeru pa, da bo izdalo zavrnilno sodbo, naj s stroški zasebnega tožilca in stroški njegovega pooblaščenca obremeni proračun.

3. Sodišče druge stopnje ob obravnavanju pritožbe zasebnega tožilca po uradni dolžnosti ugotavlja, da je kazenski pregon zoper obtoženca zastaral. Iz opisa kaznivega dejanja v vloženi zasebni tožbi izhaja, da naj bi obtoženi A. A. v neugotovljenem času do 13. 10. 2018, ko je bil predmetni članek objavljen na spletni strani C., izjavil določene trditve, ki naj bi razžalile zasebnega tožilca B. B., pri čemer je v skladu z ustaljeno sodno prakso v korist obtoženega šteti, da je takšne izjave (lahko novinarju) podal že 1. 10. 2018. Upoštevaje določbo 5. točke prvega odstavka člena 90 KZ-1, glede na predpisano kazen za kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 (denarna kazen ali zapor do 6 mesecev), kazenski pregon zastara v 6 letih od storitve kaznivega dejanja, to je torej v 6 letih od dne 1. 10. 2018.¹ Kazenski pregon je tako, ob upoštevanju zadržanja zastaranja v skladu s tretjim odstavkom člena 91 KZ-1 in v skladu z zakonodajo v zvezi s Covid ukrepi, zastaral z dnem 5. 12. 2024, to je pred predložitvijo zadeve sodišču druge stopnje v pritožbeno obravnavanje (9. 12. 2024 po predložitvenem poročilu). Sodišče druge stopnje ob tem pojasnjuje, glede na pridobljen podatek iz kazenske evidence za obtoženega A. A., da tudi ni prišlo do pretrganja zastaranja kazenskega pregona.

4. Sodišče druge stopnje je iz navedenega razloga, upoštevaje določbo 4. točke člena 357 ZKP in obseg preizkusa prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. točko prvega odstavka člena 383 ZKP ter pooblastilo iz prvega odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo v odločbi o krivdi in stroških kazenskega postopka iz člena 92 ZKP spremenilo po uradni dolžnosti tako, da je zavrnilo obtožbo zoper obtoženega A. A. zaradi očitanega kaznivega dejanja ter s stroški postopka, ki so navedeni v izreku te odločbe, na podlagi določbe drugega odstavka člena 96 ZKP obremenilo proračun. V nespremenjenem delu, to je v odločbi o krivdno povzročenih stroških, je izpodbijano sodbo potrdilo.

5. Glede na naravo sprejete odločitve pritožbenih navedb zasebnega tožilca sodišče druge stopnje vsebinsko ni obravnavalo.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 18, 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/3, 158, 158/1, 158/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.