Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cpg 1028/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CPG.1028.2015 Gospodarski oddelek

spor majhne vrednosti fikcija vročitve obvestilo o prispelem pismu vročilnica izpodbijanje pravilnosti vročilnice javna listina vročitev datum vročitve neverodostojnost vročilnice domneva o resničnosti dokazi
Višje sodišče v Ljubljani
17. julij 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje in dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na toženki je bilo takó breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki pa mu ni zadostila. Pavšalna navedba pritožnice, da "toženka ni prejela obvestila in sodbe", čeprav je "na objektu poštni predal, kamor vedno dobi obvestila", je za kaj takšnega premalo.

Domneve o resničnosti vsebine javne listine namreč ni mogoče izpodbiti z golimi dejanskimi navedbam, temveč jo je mogoče izpodbiti le z dokazi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo napoved pritožbe, ker toženka skladno s sedmim odstavkom 496. člena ZPP ni vložila pritožbe zoper sodbo s polno obrazložitvijo in posledično nima več pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP).

2. Toženka je zoper navedeni sklep pravočasno vložila pritožbo in navajala, da ni prejela niti obvestila, niti sodbe ter da je na objektu, kjer je sedež podjetja, poštni predal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila sodba s skrajšano obrazložitvijo (skladno s prvim odstavkom 496. člena ZPP) toženki vročena s fikcijo vročitve (vročilnica na list. št. 42). Po napovedi pritožbe in ugoditvi predlogu za odlog plačila sodne takse, je prvostopenjsko sodišče izdelalo še sodbo s polno obrazložitvijo (po četrtem odstavku 324. člena ZPP). Slednjo je toženka prejela na podlagi fikcije vročitve. Iz vročilnice (list. št. 55) izhaja, da je vročevalec sodbo toženki poskušal vročiti dne 13. 2. 2015 na naslovu, kjer je toženka registrirana in ji (ker priporočenega pisma ni bilo mogoče vročiti naslovniku) istega dne na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženka pisma ni dvignila v 15 dneh od puščenega obvestila in ni imela hišnega predalčnika, je bilo sodno pismo vrnjeno sodišču 2. 3. 2015 (četrti odstavek 142. člena ZPP).

5. Pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim trditvam, da obvestilo toženki ni bilo vročeno, čeprav ima hišni predalčnik, saj toženka z ničemer ni izkazala, da vročitev ni bila opravljena oziroma da se na objektu poštni predal nahaja. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje in dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na toženki je bilo takó breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki pa mu ni zadostila. Pavšalna navedba pritožnice, da "toženka ni prejela obvestila in sodbe", čeprav je "na objektu poštni predal, kamor vedno dobi obvestila", je za kaj takšnega premalo. Vsaka stranka mora ne le navajati dejstva, temveč tudi predlagati ustrezne dokaze za svoje trditve (212. člen ZPP). Domneve o resničnosti vsebine javne listine namreč ni mogoče izpodbiti z golimi dejanskimi navedbam, temveč jo je mogoče izpodbiti le z dokazi (četrti odstavek 224. člena ZPP). Tožnica je v pritožbi sicer trdila, da ne obvestila ne sodbe s polno obrazložitvijo z dne 25. 11. 2014 ni prejela, vendar za to trditev ni predlagala nobenih dokazov, kakor tudi ne za navedbe o tem, da je na sedežu objekta poštni predal. Posledično je njena pritožba neutemeljena in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da je bila vročitev sodbe s polno obrazložitvijo pravilno opravljena s fikcijo vročitve, skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP, po katerem se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka od prejema obvestila.

6. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia