Jedro

Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Dopolnitev pravočasno vložene revizije po izteku roka za vložitev revizije je prepozna.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik (v nadaljevanju revident) izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 166/2008 z dne 22. 4. 2013. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da je revident dolžan v tam navedenem roku vrniti 1.085,08 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči. 2. Revident je po vročitvi izpodbijane sodbe na prvostopenjsko sodišče dne 4. 2. 2014 (v roku za vložitev revizije) sam vložil vlogo, naslovljeno „Odziv na razsodbo v zadevi IV U 121/2013-5“. Po pozivu sodišča prve stopnje, da naj pojasni, ali je ta vloga revizija, je nato po pooblaščeni odvetnici dne 10. 3. 2014 vložil še vlogo naslovljeno „Revizija - dopolnitev“. V zadnji vlogi je priglasil tudi stroške revizijskega postopka in predlagal oprostitev plačila sodnih taks.

K I. točki izreka:

3. Ker stranka o isti stvari ne more vložiti več revizij, je Vrhovno sodišče obe vlogi obravnavalo kot revizijo.

4. Revizija, ki jo je vložil revident sam, ni dovoljena, njena dopolnitev, vložena po pooblaščeni odvetnici, pa je prepozna.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Ta določba ZPP se v upravnem sporu primerno uporablja v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

6. Če revizijo vloži oseba, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Tretji odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavanem primeru je revident dne 4. 2. 2014, sam vložil revizijo, pri tem pa ni ne navedel ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice. Vrhovno sodišče revidenta glede na določbe 367. č člena ZPP ni pozivalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

7. Dopolnitev revizije, ki je bila vložena po pooblaščeni odvetnici dne 10. 3. 2014, pa je prepozna. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Roki za vložitev pravnih sredstev začnejo po drugem odstavku 111. člena ZPP, ki se v obravnavani zadevi uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), teči prvi naslednji dan od vročitve. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se po določbi drugega odstavka 112. člena ZPP šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

8. V obravnavani zadevi je bila sodba prvostopenjskega sodišča, zoper katero je bila vložena revizija, revidentovi pooblaščenki vročena 22. 1. 2014. Revident pa je dopolnitev revizije po pooblaščeni odvetnici vložil 10. 3. 2014. Iz navedenega izhaja, da je bila dopolnitev revizije vložena po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, zato je glede na zgoraj citirane določbe prepozna.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo, ki jo je vložil revident sam, kot nedovoljeno zavrglo, ker jo je vložila oseba, ki nima te pravice, dopolnitev revizije, ki jo je vložil po odvetnici, pa je Vrhovno sodišče zavrglo kot prepozno. Tako stališče je tudi v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 786/2007 z dne 7. 8. 2009, X Ips 717/2007 z dne 21. 2. 2008, X Ips 737/2007 z dne 13. 12. 2007).

10. V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

K II. točki izreka:

11. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.