Jedro

Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati, izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo za izterjavo upnikove denarne terjatve na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 123/2019 z dne 7. 3. 2019. 2. Dolžnica v pravočasni pritožbi, enako kot v ugovoru, izpostavi, da je zoper sodbo dne 10. 5. 2019 vložila izredno pravno sredstvo. Poudarja, da je zaradi kršiteljev njenih avtorskih pravic, med katerimi je tudi prvi upnik, utrpela precejšnjo materialno škodo, ter da se zoper kršitelje vodi kazenski postopek. Sklicuje se na 1. točko 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga odlog izvršbe do odločitve o izrednem pravnem sredstvu.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrže, ker dolžnica ne navaja nikakršnih pritožbenih razlogov oziroma jo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje glede na stališče upnika, da gre za nepopolno pritožbo, odgovarja, da je navedba pritožbenega razloga res obvezna sestavina pritožbe (3. točka 335. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vendar je pritožba nepopolna le takrat, ko ne obsega nujnih sestavin (1. in 4. točka 335. člena ZPP in tretji odstavek 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), ne pa, ko ne obsega obveznih sestavin. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo dolžnice vsebinsko obravnavalo. Čeprav se dolžnica v pritožbi zavzema za odlog izvršbe, jo je sodišče obravnavalo kot pritožbo zoper sklep o ugovoru. Dolžnica je namreč vlogo izrecno naslovila s pritožbo zoper sklep, ki ga je prejela dne 18. 10. 2019 (sklep o ugovoru) in jo vložila znotraj pritožbenega roka. V navedbah se tudi protivi utemeljenosti postopka izvršbe.

6. Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati, izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. V obravnavanem primeru je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. V njem je sodišče v predhodnem kognicijskem postopku že pravnomočno ugotovilo obstoj upnikove terjatve. Ta veže tako stranke kot izvršilno sodišče, ki ne more več preizkušati njene konkretne materialnopravne zakonitosti in pravilnosti. Izvršilno sodišče je dolžno obveznosti iz izvršilnega naslova le prisilno izvršiti, vse dokler ni takšna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).1 Da je sodba Višjega sodišča v Ljubljani razveljavljena ali spremenjena oziroma odpravljena, dolžnica ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa, medtem ko sama vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodno odločbo skladno z določilom prvega odstavka 55. člena ZIZ izvršbe (še) ne preprečuje. Šele razveljavljena, spremenjena ali odpravljena sodba bo imela za posledico ustavitev izvršbe (76. člen ZIZ).

8. Ker je izvršilno sodišče vezano na rezultat predhodnega kvalificiranega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in mora upoštevati terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, saj ga k temu zavezuje tudi učinek pravnomočnosti in s tem prepoved ponovnega odločanja o zadevi, okoliščine, ki jih dolžnica navaja v ugovoru in ponovno v pritožbi, da je terjatev upnika neutemeljena, in s katerimi prereka sam obstoj terjatve v izvršilnem naslovu ter zatrjuje, da ji je bila z ravnanjem upnika, to je s kršitvijo njenih avtorskih pravic, povzročena materialna škoda in se zoper kršitelje vodi kazenski postopek, ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je ugovor neutemeljen. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot neutemeljeno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Kar se tiče dolžničinega zavzemanja za odlog izvršbe, je dolžnici pojasniti, da institut odloga izvršbe (71. člen ZIZ) dolžniku omogoča popolni ali delni odlog izvršbe, pri čemer mora dolžnik kumulativno izkazati ne le obstoj objektivnega pogoja, to je obstoj primera iz 1. do 11. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, med katerimi je tudi vložitev izrednega pravnega sredstva zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, temveč mora dolžnik za verjetno izkazati še, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (subjektivni pogoj). Dolžnik mora določno in konkretno navesti, v čem naj bi utrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, pri čemer oprava izvršbe sama po sebi ne more predstavljati take škode. Dolžnica bo morala, v kolikor bo v nadaljevanju podala tak predlog, izkazati ne le obstoj objektivnega pogoja, to je vložitev izrednega pravnega sredstva zoper odločbo, na podlagi katere je dovoljena izvršba, temveč tudi obstoj subjektivnega pogoja oziroma vseh zakonsko zahtevanih predpostavk iz prvega odstavka 71. člena ZIZ.

11. Odločitev o stroških upnika temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. člena ZIZ. Stališču upnika o nepopolni pritožbi drugostopenjsko sodišče ni pritrdilo, medtem ko upnikovo soglašanje z razlogi prvostopenjskega sodišča k pritožbeni presoji ni pripomoglo. Kot nepotrebne nosi upnik sam stroške odgovora na pritožbo.

1 Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, izvršba pa je že opravljena, je to razlog za nasprotno izvršbo (2. točka prvega odstavka 67. člena ZIZ).