Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša s predlogom okrožne državne tožilke in odločitvijo sodišča prve stopnje, da se pri obravnavanemu mlajšemu mladoletniku ne kaže potreba po kateremkoli ukrepu iz predstavljenega nabora vzgojnih ukrepov v smeri njegove prevzgoje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanec A. A. je dolžan plačati sodno takso 100,00 EUR za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju na podlagi določbe prvega odstavka 475. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), na predlog okrožne državne tožilke Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 6. 5. 2022, iz razloga smotrnosti ustavila kazenski postopek zoper mlajšega mladoletnika B. B., zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Oškodovanca A. A. je po tretjem odstavku 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 6.601,29 EUR napotila na pravdo. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 451. člena ZKP pa je še odločila, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki mladoletnika ter nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec A. A. po pooblaščencu. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, postopek zoper mladoletnika pa naj se nadaljuje.

3. Na pritožbo so z vlogo z dne 21. 6. 2022 odgovorili zagovorniki mladoletnika, odvetniki iz Odvetniške pisarne ... v ... Zavzemajo se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistveni poudarek pritožbe izhaja iz prepričanja oškodovanca, da je predmetnem primeru postopek zoper mlajšega mladoletnika še vedno smotrn. Sodišče prve stopnje bi po mnenju pritožnika vsekakor moralo upoštevati tudi sam težo in naravo kaznivega dejanja. Za zagotovitev vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja mlajšega mladoletnika bi zato bilo smotrnejše sankcioniranje njegovega inkriminiranega ravnanja. Med mladoletnikove osebnostne lastnosti gre šteti tudi njegov odnos do obravnavanega dejanja, kamor pa gre uvrstiti tudi priznanje krivde, prevzemanje odgovornosti za dejanje ter kasnejši odnos do oškodovanca, ki je v prometni nesreči utrpel zelo hude telesne poškodbe.

6. Mlajši mladoletnik B. B. je rojen ... 2007, kar pomeni, da je ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja 12. 6. 2021 komaj dopolnil starost 14 let, ki predstavlja zakonsko določeno mejo med otrokom in mladoletno osebo, ki je lahko kazensko obravnavana. V skladu z določbo prvega odstavka 72. člena KZ1 se smejo mladoletniku, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja že star 14 let, pa še ni bil star 16 let (mlajši mladoletnik), izreči le vzgojni ukrepi. Po prvem odstavku 74. člena KZ so vzgojni ukrepi: ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom in oddaja v zavod za usposabljanje. Bistven pomen vzgojnih ukrepov je prevzgoja mladoletnika s strokovno pomočjo. Temeljno merilo za izbor primernega vzgojnega ukrepa ni teža dejanja mladoletnega storilca, temveč kombinacija različnih meril, predpisanih v 75. členu KZ. Po slednjem določilu sodišče pri izbiri vzgojnega ukrepa upošteva mladoletnikovo starost in njegovo duševno razvitost, njegove psihične lastnosti, njegova nagnjenja, nagibe, iz katerih je dejanje storil, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo in naravo dejanja, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da izreče tisti ukrep, s katerim bo najbolje dosežen namen vzgojnih ukrepov.

7. Kot je bilo zapisano že zgoraj, je mladoletnik kaznivo dejanje storil tik po dopolnjenem 14 letu starosti, torej na prehodu iz obdobja otroka v mlajšega mladoletnika. Iz podatkov, ki jih je zbralo prvo sodišče in povzelo v izpodbijanem sklepu, izhaja, da gre za povsem vedenjsko, osebnostno in vzgojno neproblematičnega mladoletnika, odličnega učenca, ki živi v urejeni družini, upošteva postavljena pravila in se aktivno ukvarja tudi s številnimi obšolskimi dejavnostmi. Tudi sam je bil v obravnavani prometni nesreči hudo telesno poškodovan, na podlagi spisovnega gradiva, še zlasti izvedenskega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, pa bi bilo mogoče zaključiti, da je ravnal z najnižjo stopnjo krivde v smislu določbe 26. člena KZ-1. Zato sodišče druge stopnje soglaša s predlogom okrožne državne tožilke in odločitvijo sodišča prve stopnje, da se pri obravnavanemu mlajšemu mladoletniku ne kaže potreba po kateremkoli ukrepu iz predstavljenega nabora vzgojnih ukrepov v smeri njegove prevzgoje. S tem, ko pritožnik mladoletniku očita nekritičen odnos do kaznivega dejanja, poleg s strani izvedenca ugotovljenega delnega soprispevka oškodovanca k nastanku prometne nesreče, mladoletnikove nizke stopnje krivde ter še zlasti njegove mladosti v času kaznivega dejanja, spregleda, da je tudi kazensko obravnavni mladoletnik upravičen do obravnave v skladu s splošnimi načeli postopka in njegovo pravico do obrambe. Privilegij zoper samoobtožbo, kot je definiran v 4. alineji 29. člena Ustave ter implementiran tudi v procesni zakon, zagotavlja tudi mladoletniku pravico, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo. Zato bi obravnavanje njegovega domnevnega nekritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja kršilo njegove ustavne in zakonske pravice.

8. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, saj razlogi, s katerimi ga pritožnik izpodbija niso utemeljeni. Ker pa tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa v okviru prvega odstavka 383. člena ZKP, ni pokazal kršitev v škodo mlajšega mladoletnika, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zoper mlajšega mladoletnika potrdilo.

9. Oškodovanec s pritožbo ni uspel in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 96. člena ZKP, plačati sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka v znesku 100,00 EUR po tarifni št. 7409 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

1 Po 375. členu KZ-1 se določbe 70. do 94. člena KZ uporabljajo do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike.