Jedro

Sporna gradnja ni enostavni objekt v smislu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, saj se nahaja v varovanem območju naravne in kulturne dediščine, za njegovo gradnjo pa si investitor ni pridobil kulturnovarstvenega soglasja (6. člen Uredbe). Tožena stranka se je zato pri presoji dopustnosti gradnje utemeljeno oprla na določbe PUP, ki pa gradnje na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja, v nobenem primeru ne dopušča. Gradbeni inšpektor je zato v konkretnem primeru utemeljeno izrekel ukrep iz 152. člena ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v nadaljnjem besedilu (tožena stranka) v ponovljenem inšpekcijskem postopku pod točko 1. odločil, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnik), takoj po vročitvi izpodbijane odločbe ustaviti gradnjo pritličnega objekta, pravokotne tlorisne oblike, maksimalnih tlorisnih dimenzij 8,0 m x 5,0 m in maksimalne višine 3,35 m (1. alinea) stoječega na zemljišču s parc. št. 1431 k.o. B. Pot točko 2. izreka izpodbijane odločbe pa je bilo odločeno, da mora tožnik v roku 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe ter vzpostaviti prejšnje stanje. Pod točko 3. izreka izpodbijane odločbe je bil tožnik opozorjen, da bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, začel postopek izvršitve nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je dne 22. 5. 2013 opravila inšpekcijski pregled gradnje na zemljišču s parc. št. 1431 k.o. B. in pri tem ugotovila, da se na predmetnem zemljišču nahaja pritlični objekt, pravokotne tlorisne oblike s treh strani vkopan, dimenzij navedenih v prejšnjem odstavku. Objekt, katerega investitor in lastnik je tožnik, kljub novi Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Nova uredba), ki je bila v veljavi od 9. 3. 2013 do 21. 3. 2013 ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev le tega med enostavne objekte. Zemljišče gradnje se nahaja v varovanem območju naravne in kulturne dediščine in sicer kulturne krajine "Cetore - Korte - Medoši" za katere gradnjo tožnik ni pridobil kulturnovarstvenega soglasja, zato ne izpolnjuje zahtevi iz tretjega odstavka 6. člena Nove uredbe za uvrstitev gradnje med enostavne objekte. V ponovnem postopku je sicer tožnik predložil kulturnovarstveno soglasje z dne 17. 6. 2013 vendar na podlagi spremenjene Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Ur. list 26/2013 - Uredba) še vedno ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev le tega med enostavne objekte, katere gradnja se lahko na podlagi določil prvega odstavka 3. člena ZGO-1 začne brez gradbenega objekta. Objekt se namreč nahaja v območju, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih "Podeželje Občine Izola" (v nadaljnjem besedilu PUP), ki v 32. členu določa, da se izven naselij in zaselkov lahko dograjuje, prenavlja in nadomešča le zakonito grajene stavbe in s tem ne dovoljuje novogradenj. Glede na navedeno je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe saj je bil objekt postavljen v nasprotju s prostorskim aktom, tak objekt pa se ne more šteti za enostavnega in se v nasprotju s prostorskimi akti ne more začeti graditi brez ustreznega gradbenega dovoljenja.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo 0612-225/2013/9 00641136 z dne 30. 10. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper 1. alineo 1. točke in 1. alineo 2. točke izpodbijane odločbe zavrnil ter odpravil izpodbijano odločbo 2. in 3. alineji 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe ter odredil prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1 (točka 4. izreka).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je sklicevanje tožene stranke na določbe 32. in 33. člena PUP nepravilno. Z uveljavitvijo predpisa iz drugega odstavka 8. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu ZGO-1) je bilo izvedeno poenotenje meril in pogojev glede gradnje enostavnih objektov. Uveljavljen regulativni predpis sprejet na državni ravni, je nadomestil vse občinske predpise sprejete na podlagi 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljnjem besedilu ZUN). Tožnik je v ponovnem postopku pridobil soglasje Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, s čemer je izpolnil pogoj za postavitev enostavnega objekta, saj je na območju kmetijskih zemljišč, ki jih urejajo določila PUP, dopustna gradnja enostavnih objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ob smiselni uporabi splošnih pogojev PUP. Sodišču predlaga, da izpodbijano 1. alineo 1. točke in 1. alineo 2. točke izreka izpodbijane odločbe odpravi ter mu povrne stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega upravnega sora je odločitev upravnega organa prve stopnje pod 1. alineo 1. točke in 1. alineo 2. točke izpodbijane odločbe. V zadevi ni sporno, da se sporna gradnja, ki naj bi jo tožnik pričel graditi 18. 3. 2013 nahaja na zemljišču namenjenem za kmetijsko proizvodnjo na območju, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za "Podeželje občine Izola" (v nadaljnjem besedilu PUP). Predmetno zemljišče se nahaja v varovanem območju naravne in kulturne dediščine in sicer kulturne krajine "Cetore - Kortne - Medoši", ter v varovanem območju gospodarske javne infrastrukture in sicer električno omrežje, kar izhaja iz lokacijske informacije z dne 17. 4. 2013, kateri tožnik ne ugovarja. Nova uredba v tretjem odstavku 6. člena določa, da se objekt iz prvega in drugega odstavka tega člena (enostavni objekti), za katerega je predpisana pridobitev soglasja v varovalnem pasu ali varovalnem območju, šteje za enostavni objekt samo pod pogojem, da je tako soglasje pridobljeno. Glede na to, da si tožeča stranka v času gradnje teh soglasij ni pridobila, predmetni objekt tudi po mnenju sodišča ne izpolnjuje zahtev iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe, ki je bila v veljavi od 9. 3. 2013 do 21. 3. 2013, za uvrstitev le teh med enostavne objekte. S spremenjeno Novo uredbo pa je bil 8. člen, ki je določal pogoje umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor črtan.

Glede na navedeno se je upravni organ pri presoji dopustnosti gradnje utemeljeno oprl na določbe PUP, ki se nanašajo na območje kmetijskih zemljišč izven območij naselij in zaselkov. Sodišče se strinja s tem, da 30. in 32. člen PUP na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča nove gradnje stavbe, kakršna je obravnavana. Prvi odstavek 30. člena PUP namreč določa, da je na kmetijskih zemljiščih izven ureditvenega območja naselja izjemoma (na predlog lokalne skupnosti) dovoljena gradnja kmetijskega gospodarskega poslopja. Ustavno sodišče RS pa je tudi sicer v svoji odločbi U-I-58/2012-17 z dne 12. 10. 2013 ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo in z zakonom z učinkom odprave. Na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja tako gradnje v nobenem primeru niso dopustne. V skladu z 32. členom PUP so izven naselij in zaselkov dovoljene le dograditve prenova in nadomeščanje zakonito zgrajenih zgradb, za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

Glede na navedeno so ugovori tožeče stranke neutemeljeni. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje zato ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.