Jedro

Solastnik poslovnih prostorov, za katere upravni organ v postopku ugotavlja pogoje za opravljanje dejavnosti, ima položaj stranke (prizadete) v tem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine z dne 14.10.1993 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Prvostopni organ je z odpravljeno odločbo ugotovil, da tožnik s poslovnim sedežem podjetja ... in poslovnim prostorom na istem naslovu, izpolnjuje predpisane minimalne tehnične pogoje ter pogoje varstva pri delu in varstva okolja in druge pogoje za opravljanje dejavnosti: trgovina na debelo z živilskimi in neživilskimi proizvodi v tranzitu, razen tistimi, za katere so s posebnimi predpisi določeni posebni pogoji, ekonomsko-finančne, organizacijske in tehnološke storitve, consulting, turistično posredovanje in prodaja na drobno živalske hrane in pripomočkov, vitaminov, mineralov in zdravil, ki se smejo izdajati brez recepta, in kozmetičnih pripomočkov za živali. Zoper navedeno odločbo se je pritožila prizadeta stranka. Tožena stranka je pritožbi ugodila, ker prvostopni organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za ugotovitev ali poslovni prostor izpolnjuje minimalne tehnične pogoje, ki jih določa 5. člen pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, saj pritožnica zanika, da bi dala tožniku (družbi ...) soglasje za uporabo sanitarij.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijano odločbo izdal nepristojni organ. Za odločanje v navedeni zadevi bi naj bilo pristojno Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ne pa ministrstvo, ki je o zadevi odločalo. Pritožiteljica tudi nima nikakršnega pravnega interesa za vložitev pritožbe. Čeprav je solastnica hiše, kjer je sedež podjetja, vendar je hiša v naravi razdeljena in podjetje opravlja dejavnost v prostorih, ki so izključno last drugega solastnika, ne pa pritožiteljice. Poleg navedenega pa gre v navedenem postopku še za druge procesne nepravilnosti. Tožniku ni bila dana možnost sodelovanja v pritožbenem postopku, niso bile opravljene nikakršne poizvedbe ali zaslišanja prizadetih strank, niti ni bil opravljen ogled. Tožena stranka tudi očitno sploh ni pogledala inšpekcijskega zapisnika, iz katerega izhaja, da se v kleti nahaja skladišče v izmeri 16 m2 z urejenim WC-jem. Tožnik poudarja, da je skladiščni prostor izključna last E., v kleti pa se nahajata 2 stranišči, eno je v izključni lasti gospoda E., v drugem pa obstaja pravica souporabe s solastnikom. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba neutemeljena in je namenjena le zavlačevanju postopka, zato sodišču predlaga, da jo zavrne. V zvezi s tožbenimi navedbami pa navaja, da je za reševanje navedenih zadev na drugi stopnji pristojno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, saj tožnik opravlja dejavnost, ki je v pretežnem delu trgovina na drobno in debelo, zato pa je po zakonu, ki ureja delovno področje v upravi pristojen organ, ki opravlja zadeve, ki se nanašajo na trgovinsko dejavnost, torej ministrstvo, ki je v tem postopku tožena stranka. Pravni interes pritožnice je podan, saj je ta v konkretni zadevi solastnica in uporabnica prostorov v navedeni hiši. Tožena stranka tudi ni kršila postopka, saj je ravnala na podlagi 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je organu prve stopnje, ki mu je zadevo vrnila v ponoven postopek naložila, da mora v ponovnem postopku popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje.

V odgovoru na tožbo prizadeta stranka navaja, da je lastnik prostora, v katerem je sedaj trgovina, ta prostor že tudi prej oddajal, ni pa zanj uredil posebnih sanitarij v svojih prostorih, temveč je ves čas uporabljal sanitarije, ki so v prostoru, katerega izključna lastnica je prizadeta stranka. O tem tečeta tudi pravdi na sodišču. Iz navedenega izhaja, da je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da prvostopni organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V tem primeru sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da je izpodbijano odločbo izdal nepristojen organ, da pritožnica nima položaja stranke v tem postopku in zato tudi ne pravnega interesa za vložitev pritožbe v stvari, ki je predmet postopka ter da tožniku ni bila dana možnost sodelovanja v pritožbenem postopku. Iz izpodbijane odločbe in odgovora tožene stranke izhaja, da podjetje opravlja dejavnost, ki je v pretežnem delu trgovina na debelo in drobno. Po zakonu o vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 4/93) opravlja zadeve, ki se nanašajo na trgovinsko dejavnost Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj (32. člen), torej ministrstvo, ki je v tej zadevi odločalo na drugi stopnji, zato tožbeno navedbo, da tožena stranka ni bila pristojna odločati o tej stvari, sodišče zavrača. V zadevi je nesporno, da je solastnica hiše, v kateri se opravlja navedena dejavnost, A.T.-K., sporna pa je uporaba sanitarij v kletnih prostorih, ki so predmet izpodbijane odločbe in za katere solastnica hiše A.T.-K. trdi, da so v njeni solasti in tožniku ni dala soglasja za njihovo uporabo. V zadevi je torej sporno lastništvo oziroma solastništvo dela prostorov (sanitarij), ki so tudi predmet izpodbijane odločbe in je to stanje v postopku na prvi stopnji ostalo nerazčiščeno. Upravni organ je pri ugotavljanju izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za opravljanje dejavnosti po določbah ZUP (144. in naslednji členi) pooblaščen in pristojen rešiti tudi predhodno vprašanje lastništva, ali solastništva poslovnih prostorov, ki so predmet postopka in je s tega vidika dolžan priznati položaj stranke osebi, ki uveljavlja lastništvo ali solastništvo poslovnih prostorov, v katerih naj bi se opravljala dejavnost. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je lastnici dela oziroma solastnici poslovnih prostorov (sanitarij) priznala lastnost stranke v tem postopku in sodišče zato ugotavlja, da ni podana kršitev predpisov v smislu tožbene navedbe. Sodišče se tudi v celoti strinja z odgovorom tožene stranke v odgovoru na tožbo, glede tožbene navedbe, da so bila kršena pravila postopka na drugi stopnji, ker tožniku naj ne bi bila dana možnost sodelovanja v postopku. Tovrstni tožnikov ugovor bi bil utemeljen le v primeru, če bi tožena stranka ob reševanju pritožbe sama izvajala ugotovitveni postopek. Ker pa je v tem primeru tožena stranka presodila, da bo hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti postopka organ prve stopnje, je odločila v skladu z določbo 2. odstavka 242. člena ZUP. Zato je sodišče presodilo, da v tem primeru niso bile kršena pravila postopka.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/94).