Jedro

Kakor hitro ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje argumentirane trditve in dolžnik za te trditve navede dokaze, se šteje, da je ugovor obrazložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi: Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi v tč. 2 in 3 razveljavi in se zadeva pošlje Okrajnemu sodišču v Celju v nadaljnji postopek.

Stroški ugovora so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zavrnilo, saj je štelo, da ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in sodišču očita, da je bistveno kršilo določbe ZIZ in ZPP ter zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa je izdalo nezakonit sklep. Sodišču očita, da je napačno ocenilo, da njegov ugovor ni utemeljen, saj je v njemu navedel dovolj dejstev, s katerimi je prerekal terjatev upnika. Sodišče je tudi samo meritorno odločalo o zadevi, s tem pa prevzelo vlogo pravdnega sodišča, ko je ugotavljalo, ali je upnik aktivno legitimiran. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Upnik, Z. M., je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in kot verodostojno listino navedel izpisek iz poslovnih knjig – kontno kartico regresa, obračun zakonskih zamudnih obresti, nalog za izplačilo odškodnine in kreditno pogodbo. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal, v ugovoru pa navedel, da nobena od listin, ki jih je upnik predložil, ne izkazuje upnikove aktivne legitimacije, prav tako pa tudi ne njegove pasivne legitimacije. Kreditna pogodba se glasi na stranke K. b. d.d. in D. J. in ne izkazuje, zakaj naj bi bil upnik upravičen do kakršnekoli terjatve. Dolžnik tudi ni sprejel nobenih obvestil ali predhodnih pozivov na plačila. Tudi ni jasno kaj pomeni znesek, ki ga upnik terja. Kot dokaz svojim navedbam predlaga vpogled v listine v spisu ter njegovo zaslišanje.

II. odst. 53. čl. ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se zahteva nižji standard obrazloženosti, saj so tudi navedbe upnika v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine manj obširne. Iz določbe II. odst. 53. čl. ZIZ izhaja, kdaj se šteje, da je ugovor obrazložen, če je dolžnik navedel vsa dejstva, s katerim ga utemeljuje in predloži dokaze. Nasprotno ugovor ni obrazložen, če tega ne vsebuje. Zato je neobrazložen lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami. Kakor hitro torej ugovor vsebuje argumentirane trdite, ki bi lahko pripeljale do odločitve o njegovi utemeljenosti se šteje, da je takšen ugovor obrazložen. Dejstvo obrazloženosti pa je sodišče prve stopnje napačno presodilo in napačno uporabilo te določbe. Dolžnik je glede na navedbe upnika v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedel dovolj dejstev, na podlagi katerih se lahko zaključi, da je ugovor obrazložen, predlagal pa je tudi dokaze. Iz tega razloga je njegova pritožba utemeljena, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako kot izhaja iz izreka.

Dolžnik je priglasil stroške za sestavo pritožbe, o teh stroških bo odločalo sodišče, ko bo odločalo o zahtevku.