Jedro

Zagovornik zato s pritožbenim polemiziranjem o zagovoru in teži posameznega (ne)posrednega dokaza utemeljenosti suma ne more omajati, saj bo ovrednotenje vseh, v razmerju do obdolženca tako razbremenilnih kot obremenilnih dokazov v nadaljevanju procesne obravnave pred sodiščem prve stopnje predmet celostne dokazne ocene.

Okoliščina, da je obdolženi oškodovanki občasno nudil pomoč, sama po sebi ne izključuje utemeljenega suma storitve očitanih kaznivih dejanj, niti ne zmanjšuje že ugotovljene konkretne ponovitvene nevarnosti. Enako velja za pritožbeno izpostavljene okoliščine v zvezi z obdolženčevo zatrjevano zaposlitvijo v tujini, saj njegove osebne in premoženjske razmere ob ugotovljeni neogibni potrebnosti pripora zaradi varstva oškodovanke ter preprečitve ponavljanja kaznivih dejanj ne morejo pretehtati nad varovanimi dobrinami, zaradi katerih je bil pripor podaljšan.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženegaA. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Zoper obdolženegaA. A. je Okro
7eno dr
7eavno toEilstvo v Mariboru (v nadaljevanju ODT) dne 3. 7. 2026 vloEilo obtoEnico z oitkom storitve kaznivega dejanja nasilja v dru
7Eini po prvem odstavku 191. lena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. lena KZ-1, hkrati pa je predlagalo, da se zoper obdolEenca zaradi ponovitvene nevarnosti odrejeni pripor, ki je v teku od dne 10. 6. 2026 od 21:45 ure dalje, podalj1a. Okro
7Eno sodi1e v Mariboru (v nadaljevanju sodi1e prve stopnje) je predlogu ODT ugodilo in na podlagi drugega odstavka 272. lena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. toki prvega odstavka 201. lena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. lena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) pripor zoper obdolEenca A. A. podalj1alo. To je bilo storjeno s sklepom I Ks 41849/2026 z dne 7. 7. 2026.

2.Sklep sodi1a prve stopnje izpodbija zagovornik obdolEenca, in sicer iz pritoEbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napane uporabe zakona ter bistvenih kr1itev ZKP, kot navaja uvodoma. PritoEbenemu sodi1u predlaga, da pritoBi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3.PritoBa ni utemeljena.

4.PritoBeno sodi1e v celoti sogla1a z razumno, izrpno obrazloEeno ugotovitvijo, izhajajoo iz izpodbijanega prvostopenjskega sklepa, in sicer, da je obdolEeni A. A. (na 1kodo njegove matere B. B. ) utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja nasilja v dru
7Eini po prvem odstavku 191. lena KZ-1 in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. lena KZ-1, kot tudi, da se v niemer niso spremenile okoli1ine, ki so narekovale odreditev pripora zoper obdolEenca. Prav tako se strinja z oceno sodi1a prve stopnje, da (in emu) ugotovljene ponovitvene nevarnosti ne gre odpraviti z nobenim izmed milej1ih ukrepov, ki bi imel enake uinke kot zoper obdolEenca odrejeni (in sedaj podalj1ani) pripor. Posledično se odrejeni prostostni ukrep pokaEe kot ne le neogibno potreben, pa pa glede na cilj odreditve (in podalj1anja) tudi sorazmeren posegu v varovano pravico obdolEenca A. A. do njegove osebne svobode.

5.PritoBeno izpodbijano odlobo o podalj1anju ukrepa pripora zoper obdolEenca A. A. je sodi1e prve stopnje podprlo z izCrpnimi in s prepriljivimi razlogi, s katerimi se strinja in jih v zaobid ponavljanja dosledno povzema tudi pritoBeno sodi1e, ki k pritoBenim poudarkom zagovornika 1e dodatno pojasnjuje:

6.PritoBene navedbe obdolEnevega zagovornika v bistvenem ne presegajo njegovih navedb v odgovoru na predlog za podalj1anje pripora, na katere pa je tehtno odgovorilo e sodi1e prve stopnje. V jedru pritoBenih trditev oporeka obstoju utemeljenega suma, da je obdolEenec storil oitani mu kaznivi dejanji na nain, da v ospredje postavlja neustrezno vrednotenje izpovedbe neposredne prie C. C. . Prvostopenjsko dokazno oceno, za katero meni, da temelji na selektivno presojanih posrednih dokazih (policistih, delavcih CSD in negovalki o1kodovane) ter strokovni oceni sodnega izvedenca, smatra kot nelogino, 1e sploh glede na prezrto novo pomembno dejstvo, ki dodatno potrjuje obrambno tezo, da je o1kodovanka zaradi epilepsije, motenj ravnoteEja in drugih zdravstvenih teEav pogosto padala in se poškodovala tudi brez kakr1negakoli nasilnega ravnanja obdolEenca. Skozi trditev, da je obdolEeni v asovnem obdobju petih let, kolikor trajajo teEave na naslovu ... v M., bolj pomagal, kakor jo ogroEal, sku1a prepriDati, da za odvzem prostosti ni nobene potrebe.

7.Vendar nima prav. PritoBeno sodi1e, enako kot predhodno e sodi1e prve stopnje, izrecno opozarja, da presoja obdolEnevega zagovora in posameznih, tudi nasprotujoDih si dokazov v razmerju do posameznega inkriminiranega dogodka, okvir tega pritoBenega postopka presega. Poleg tega zagovornik zaobide dejstvo, da je sodi1e prve stopnje na obstoj utemeljenega suma storitve obdolEencu oitanih kaznivih dejanj sklepalo na zadostni podlagi pravnomonega sklepa o opravi preiskave ter 1e ne pravnomone obtoEnice, temeljei na zbranih podatkih in v obtoEnici navedenih dokazih, ki se nahajajo v sodnem spisu (med ostalim zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 11. 6. 2026; fotografije; osebna zaznava policistke D. D. ; izpovedba policista E. E. ; izpoved negovalke F. F. ; poškodbeni list z dne 11. 6. 2026; obvestilo o telesni poškodbi; izvid in mnenje prof. dr. G. G. z dne 1. 7. 2026 ter poročilo CSD o obravnavi družine zaradi identificiranega psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja). Zagovornik zato s pritožbenim polemiziranjem o zagovoru in teži posameznega (ne)posrednega dokaza utemeljenosti suma ne more omajati, saj bo ovrednotenje vseh, v razmerju do obdolženca tako razbremenilnih kot obremenilnih dokazov v nadaljevanju procesne obravnave pred sodiščem prve stopnje predmet celostne dokazne ocene.

8.V pritožbeni graji ostane prezrta jedrnata prvostopenjska utemeljitev pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in tehtno izpostavljena ugotovitev, da se okoliščine, zaradi katerih je bil zoper obdolženca, ki je v preteklosti že bil obsojen zaradi storitve istovrstnega kaznivega dejanja nasilja v družini in tudi kaznivega dejanja nasilništva, odrejen (in sedaj podaljšan) pripor, niso v ničemer spremenile, kot tudi, čemu je prepoznana konkretna in realna nevarnost, da bi obdolženi na prostosti kazniva dejanja ponavljal. K izčrpnim razlogom, ki jih je glede na obdolženčevo preteklo in tudi sedanje življenje dosledno predstavilo sodišče prve stopnje, predvsem ob upoštevanju že prestanih kazni zapora, prisotnosti in vpliva alkoholnih pijač na verbalno in fizično nasilje nad materjo ter stopnjevanja intenzivnosti ustrahovanja slabotne in gibalno ovirane invalidne osebe, nezmožne uspešne obrambe, ni praktično ničesar dodati.

9.Še vedno pa je podana tudi sorazmernost posega države v obdolženčevo pravico do osebne svobode na eni ter zagotovitvijo varnosti ljudi in njihovega premoženja na drugi strani. Obdolženi se v priporu nahaja od dne 10. 6. 2026 od 21:45 ure dalje, zato je pravilen prvostopenjski zaključek, da je (v času prvostopenjskega odločanja) manj kot en mesec trajajoči prostostno omejitveni ukrep sorazmeren v točkah 6 do 10 izpodbijanega sklepa izčrpno opisanim okoliščinam, obdolženčevemu preteklemu življenju, njegovim osebnostnim lastnostim, predvsem pa ugotovljeni stopnji ponovitvene nevarnosti, teži zatrjevanega kaznivega dejanja na škodo lastne matere, kot tudi dosedanjim sprotnim potekom kazenskega postopka.

10.Pravilnosti prvostopenjske odločitve ne morejo omajati niti nadaljnje pritožbene navedbe, da naj bi obdolženi oškodovanki v daljšem časovnem obdobju predvsem pomagal ter da mu je zaradi odrejenega pripora onemogočen odhod na delo v tujino. Okoliščina, da je obdolženi oškodovanki občasno nudil pomoč, sama po sebi ne izključuje utemeljenega suma storitve očitanih kaznivih dejanj, niti ne zmanjšuje že ugotovljene konkretne ponovitvene nevarnosti. Enako velja za pritožbeno izpostavljene okoliščine v zvezi z obdolženčevo zatrjevano zaposlitvijo v tujini, saj njegove osebne in premoženjske razmere ob ugotovljeni neogibni potrebnosti pripora zaradi varstva oškodovanke ter preprečitve ponavljanja kaznivih dejanj ne morejo pretehtati nad varovanimi dobrinami, zaradi katerih je bil pripor podaljšan.

11.Že zanesljiva prvostopenjska utemeljitev, da (in zakaj) je pripor zoper obdolženega A. A. za dosego zasledovanega cilja še vedno nujen in torej neizogibno potreben ukrep, implicitno zajema presojo, da (in čemu) ga na dovolj učinkovit način ne gre nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom. Brez uspeha se zato zagovornik zavzema za nadomestitev pripora s hišnim priporom. Pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka v pravilnost prvostopenjske presoje, da glede na ugotovljeno konkretno ponovitveno nevarnost, obdolženčevo predhodno kaznovanost zaradi istovrstnih kaznivih dejanj ter naravo očitanih kaznivih dejanj, noben milejši ukrep, tudi ne hišni pripor, ne more z enako učinkovitostjo zagotoviti varstva oškodovanke in preprečiti ponavljanja kaznivih dejanj. Ko pritožba ne izpostavlja nobenih novih ali spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale drugačno presojo, je njeno zavzemanje za odreditev hišnega pripora prav tako neutemeljeno.

12.Ker je sodišče prve stopnje ustrezno prepoznalo obstoj tako ustavnih kot zakonskih pogojev za podaljšanje zoper obdolženega A. A. odrejenega pripora, pri čemer njegov zagovornik v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko omajalo pravilnost prvostopenjskih zaključkov, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je bilo na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

13.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.