2. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavla Ušeničnika iz Poljan nad Škofjo Loko na seji dne 2. decembra 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. točke 17. člena in 57. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01, 60/02, 126/03 in 20/04 - ur.p.b.) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretje alineje točke VII Sklepa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 11/2000, 17/02, 22/02, 19/03 in 17/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik, ki ob redni zaposlitvi opravlja še dopolnilno dejavnost (razrez lesa), z vlogo z dne 9. 12. 2002 izpodbija določbi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), po katerih so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovane tudi osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in prispevke plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z vlogo z dne 18. 12. 2002 izpodbija tudi tretjo alinejo točke VII Sklepa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (v nadaljevanju SDPPPZ), ki določa pavšalni mesečni znesek prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pobudnik navaja, da prispevke za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje v določenem odstotku od plače iz zaposlitve. Plačevanje prispevkov po izpodbijanih določbah naj bi ga zato le neutemeljeno dodatno obremenjevalo in naj bi zato osebe v odvisnem delovnem razmerju (oziroma prednostno zavarovane po drugih podlagah) postavljalo v neenakopraven položaj v primerjavi s samozaposlenimi osebami. Tudi določanje prispevka v pavšalu namesto v odvisnosti od dohodka naj bi bilo v neskladju z načelom enakosti.

B.

Po drugem odstavku 50. člena Ustave država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Določba zakonodajalca pooblašča, da v polju svoje presoje določi pogoje in obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz drugih vrst obveznega zavarovanja, pri čemer mora zakonska ureditev zagotavljati socialno varnost posameznika in njegovo enakost pred zakonom, ob upoštevanju ustavne določbe o Sloveniji kot pravni in socialni državi (2. člen Ustave).

Po 13. členu ZZVZZ obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V obsegu, ki ga določa ta zakon, se zavarovanim osebam zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnina in posmrtnina ter povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji (zavarovanci po 1. točki 15. člena ZZVZZ), so zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (16. člen), ki se šteje za takšno po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja (19. člen). Tako po 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPIZ-1) šteje za poškodbo pri delu poškodba, ki je v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Tudi nastanek poklicne bolezni je odvisen od vplivov delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan (65. člen ZPIZ-1). Zavarovanje iz delovnega razmerja se torej nanaša le na tisto poškodbo ali poklicno bolezen, ki nastane v vzročni zvezi z delovnim mestom oziroma delovnim razmerjem. Ne nanaša se na okoliščine, v katerih oseba opravlja še dodatno dejavnost. Zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po izpodbijani 10. točki 17. člena ZZVZZ glede na to ureja zavarovanje za primere, ko je oseba zaradi opravljanja dodatne dejavnosti izpostavljena večji stopnji tveganja za nastanek poškodbe ali poklicne bolezni.

S sklepom št. U-I-192/98 z dne 23. 11. 2000 (OdlUS IX, 280) je Ustavno sodišče že zavrnilo kot očitno neutemeljene očitke o neustavnosti 10. točke 17. člena ZZVZZ, ki so bili vsebinsko enaki pobudnikovim očitkom. Sodišče je ocenilo, da je zakonodajalec glede na pooblastilo v Ustavi v ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja smel vključiti tudi navedeni primer in v zvezi z njim določiti plačilo prispevka ter obseg pravic, če nastopi zavarovani primer.

Pobudnik zatrjuje tudi neustavnost 57. člena ZZVZZ v delu, ki določa, da se prispevki za zavarovance iz 17. člena plačajo v pavšalnih zneskih. Pri tem se sklicuje na nezanesljivost dohodka iz dejavnosti. Splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Za dejavnost, ki je podlaga za zavarovanje po 10. točki 17. člena ZZVZZ, je nihanje v obsegu kot tudi v dohodku tako značilno, da tega ni treba vsakič sproti dokazovati. Gre torej za urejanje različnih pravnih položajev, zato je očitek o neskladnosti z drugim odstavkom 14. člena Ustave neutemeljen.

S pobudo izpodbijana tretja alineja točke VII SDPPPZ določa pavšalen znesek prispevka zavarovanja za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki ga plačujejo osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa niso zavarovane po 15. členu ZPIZ-1, ker so skladno s 25. členom prednostno zavarovane po drugih podlagah. Pobudnik pobudo utemeljuje le s sklicevanjem na neenako obravnavanje zaposlenih oseb in samozaposlenih oseb (drugi odstavek 14. člena Ustave). Pri tem spregleda, da primerjava med tema skupinama ni mogoča, ker so primerjane osebe v povsem različnih pravnih položajih. S takšno navedbo pobude ni mogoče utemeljiti.

7.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj