Jedro

Stališče, da naj bi bila poroštvena pogodba razdrta ali nična (kar s tožbo uveljavlja tožeča stranka), ker naj bi bila obveznost poroka manjša od obveznosti glavnega dolžnika, v materialnem pravu nima podlage. V takem primeru bi, če bi bil podan, lahko porok uveljavil zmanjšanje svoje obveznosti, tudi če je bila pogodba o poroštvu sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Stranski intervenient sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razdrtje in hkrati ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe, sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa med tožečo in toženo stranko, in podredni tožbeni zahtevek, naj se poroštvena pogodbe „razdre v točki tretjič in glede vseh določb, ki se nanašajo na obveznost poroka, da plača znesek 192.314.624,04 SIT“.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je stranski intervenient vložil revizijo. Navedel je, da jo vlaga iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu ZPP zaradi in predlagal, da revizijsko sodišče sodbi spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ali pa ju razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo obema pravdnima strankama in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je v zvezi z vsebino poroštvene pogodbe ugotovilo naslednja dejstva, za katera revizijsko sodišče ocenjuje, da so pravno pomembna: - stranski intervenient je ob njeni sklenitvi dolgoval toženi stranki 192.314.624,04 SIT (sedaj 802.514,70 EUR), - tožena stranka kot upnik in stranski intervenient kot dolžnik sta se dogovorila, da bo dolžnik namesto plačila navedenega zneska prenesel na upnika določeno število delnic delniške družbe E. d.d. ter poskrbel, da bo upnik kupil od E. d.d. poslovni prostor in kupnino zanj poravnal s pobotom s kupnino za omenjene delnice, tožeča stranka je kot porok sklenila s toženo stranko kot upnikom poroštveno pogodbo (v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa), s katero je jamčila, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti dolžnika ali v primeru nesklenitve prodajne pogodbe (za poslovne prostore) upniku plačala dolžnikovo zapadlo obveznost v znesku 192.314.624,04 SIT z zamudnimi obrestmi vred.

8. Stališče, da naj bi bila poroštvena pogodba razdrta ali nična (kar s tožbo uveljavlja tožeča stranka), ker naj bi bila obveznost poroka manjša od obveznosti glavnega dolžnika, v materialnem pravu nima podlage. V takem primeru bi, če bi bil podan, lahko porok po določbi prvega odstavka 1002. člena ZOR uveljavil zmanjšanje svoje obveznosti, tudi če je bila pogodba o poroštvu sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

9. Tudi to, na kakšen način izpolnitve naj bi s poroštvom zavarovana terjatev prenehala, za veljavnost poroštva z vidika obsega porokove odgovornosti po 1002. členu ZOR ni pomembno. Zato tudi ni pomembno, kakšna so bila razmerja med višino glavne terjatve, ceno delnic E. d.d. in poslovnih prostorov, ki naj bi jih kupil upnik. Vprašanje, ali in v kakšnem obsegu je terjatev morda prenehala zaradi njene izpolnitve po sklenitvi poroštvene pogodbe, je lahko pomembno samo za odločitev o tem, v kakšnem obsegu je zaradi akcesornosti tudi poroštvo prenehalo; ugovor o tem pa bo porok lahko uveljavljal v izvršilnem postopku, če bo do njega prišlo.

10. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da ima izpodbijana sodba vse razloge, da jo je mogoče preizkusiti in da je tudi po materialnem pravu o zavrnitvi tožbenega zahtevka odločeno pravilno. Tako ni podan nobeden od revizijskih razlogov, zato je na podlagi določbe 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo.

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.