Jedro

Ker je tožeča stranka tožila na motenje posesti podjetje, ki je postavilo na dovozno pot traktor, ne more biti pasivno legitimiran njen direktor, ki je postavitev traktorja naročil v funkciji direktorja.

Ker je v tožbi in v predlogu izdaje začasne odredbe drugotoženec označen kot fizična oseba in ne kot direktor družbe, je jasno, da mora biti trditvena podlaga v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe o tem, zakaj je tožen. Dejstvo, da je za prvotoženo stranko naročil določena ravnanja kot direktor, materialnopravno ne pripelje do rešitve, katero je želela tožečo stranko to je, da je pasivno legitimiran v motenjski pravdi. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ker je drugotoženec direktor, je imel interes in korist za firmo naročiti motilno ravnanje in je zato pasivno legitimiran.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se tako spremeni, da pravilno glasi: „Ugovoru drugotožene stranke zoper sklep o začasni odredbi P 68/2021 z dne 17. 12. 2021 se ugodi in se sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe proti drugotoženi stranki zavrne.

II. O stroških bo odločeno s končno odločbo v pravdnem postopku.“

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor drugotožene stranke zoper sklep o začasni odredbi P 68/2021. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo drugotožena stranka in uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ter zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče je spregledalo, da tožeča stranka v predlogu ni navedla ne drugotožene stranke ne ravnanja, ki bi bilo povezano z motilnim dejanjem. Govori le o toženi stranki. Zgolj v tožbi pa je tožeča stranka navedla, da naj bi bila drugotožena stranka naročila izvedbo motilnega ravnanja, o čemer ni ponudila dokazov. Gre za 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedbe drugotožene stranke kot direktorja prvotožene v označitvi strank pri podani tožbi in predlogu na more nadomestiti trditvene podlage. Sodišče prve stopnje je samo navedlo, da tožeča stranka v besedilu ni navedla, da je drugotožena stranka direktor. Prvotožena je pravna oseba, drugotožena je fizična oseba. Zgolj v tožbi navede, da je drugotožena stranka neposredno naročila izvedbo, pa tudi ne ponudi dokaza. Sodišče ni navedlo razloga, kako je drugotožena stranka povezana z motilnim ravnanjem. Navedbe drugotožene stranke kot direktorja ne more nadomestiti trditvene podlage v samem predlogu. Vlogo je res treba obravnavati kot celoto, vendar ne trditvene podlage.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. V pripravljalni vlogi, ki jo je tožeča stranka vložila 1. 2. 2022, je tožeča stranka še zmeraj trdila, da je drugotožena stranka pasivno legitimirana kot direktor. Nato pa na koncu pripravljalne vloge napiše, da je opustila posest in da zato umika tožbo in priglaša stroške. Pri tem ne pojasni, ali umika tožbo zoper obe stranki. O umiku sodišče še ni odločilo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Tožeča stranka je v tožbi glede drugotožene stranke navajala, da je drugotoženec bil tisti, ki je neposredno naročil izvedbo motilnega ravnanja in da je to bilo izvršeno v korist prvotožene stranke. V tožbi se drugotoženec omeni kot direktor prvotožene stranke (list. št. 2). V trditveni podlagi za izdajo začasne odredbe pa tudi ne pojasni, kaj naj bi drugotožena stranka storila, da bi bila začasna odredba proti drugi toženi stranki utemeljena. Nato je drugotoženec, po izdani začasni odredbi, vložil odgovor na tožbo in ugovor zoper izdano začasno odredbo. Trdi, da drugotoženec nima povezave s tožečo stranko in motilnim ravnanjem prvotožene stranke. Meni, da začasna odredba proti njemu kot fizični osebi, ne more biti izdana.

7. Sodišče prve stopnje pa je nato v izpodbijanem sklepu štelo, da zadostuje trditev iz tožbe, da je motilno dejanje naročila „tožena stranka“, saj je tožeča stranka kot dokaz predlagala zaslišanje njenih direktorjev in zaposlenih. Ker je po SPZ pasivno legitimiran v motitveni pravdi tisti, ki dejanje stori ali tisti, ki naroči to dejanje, šteje, da je pasivno legitimiran direktor prvotožene stranke, ker je to naročil. On ima interes to naročiti v korist pravne osebe.

8. Pritožba utemeljeno opozarja, da ne predlog za izdajo začasne odredbe in tudi sodišče ne ugotovi, da bi drugotoženec kot fizična oseba nastopala v motilnem ravnanju. Sodišče očitno šteje, da je dovolj, da je drugotoženec kot direktor prvotožene stranke naročil postavitev traktorjev, v korist prvotožene stranke. Prvotožena stranka je gospodarska družba d.o.o. Po Zakonu o gospodarskih družba družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). To pomeni, da je direktor zakoniti zastopnik družbe in deluje v njenem imenu in na njen račun. Pravna oseba ne more nastopati v pravnem prometu kot imaginarna oseba, ampak jo vedno lahko zastopa samo zakoniti zastopnik ali statutarni zastopnik, ki pa je vedno lahko le fizična oseba.

9. Ker je v tožbi in v predlogu izdaje začasne odredbe drugotoženec označen kot fizična oseba in ne kot direktor družbe, je jasno, da mora biti trditvena podlaga v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe o tem, zakaj je tožen. Dejstvo, da je za prvotoženo stranko naročil določena ravnanja kot direktor, materialnopravno ne pripelje do rešitve, katero je želela tožečo stranko to je, da je pasivno legitimiran v motenjski pravdi. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ker je drugotoženec direktor, je imel interes in korist za firmo naročiti motilno ravnanje in je zato pasivno legitimiran.

10. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe proti drugotoženi stranki zavrne. O stroških bo odločalo sodišče prve stopnje. Ker sodišče prve stopnje ni odločilo še o umiku tožbe, kar je zapisala tožeča stranka v pripravljalnem spisu z dne 1. 2. 2022, to je po izdaji izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče o predloženi pritožbi odločilo. Treba je še dodati, da v pripravljalni vlogi tožeča stranka ne pojasni, ali umika tožbo proti obema toženima strankama.

11. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.