Jedro

Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve tega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku je dejansko odvisna od vprašanja, ali je tožnik lastnik stanovanja v celoti ali zgolj deloma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se pravdni postopek, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. I P 805/2016 z dnem 11. 7. 2017, prekine (točka I. izreka) ter se bo nadaljeval po pravnomočno zaključenem pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II 861/2016 (točka II. izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, iz 1. in 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neupravičeno prekinilo postopek in ravnalo v nasprotju z namenom ter procesnimi določbami 206. in 13. člena ZPP, kajti obstoj predhodnega vprašanja je mogoč v primeru odvisnosti predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločeno. Uporabnina, ki se vtožuje in z njo povezana pravica tožnika, ki predmetnega stanovanja zaradi uporabe s strani tožencev ne more koristiti oziroma uporabljati, pa je neodvisna od odločitve v drugem sodnem postopku ugotavljanja delne ničnosti razpolagalnega posla, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II P 861/2016. Ta sodni postopek na pravico tožnika, ker mu vsi trije toženci uporabo nepremičnine preprečujejo, ne bo spremenilo, prav tako tudi ne obveznost tožencev do plačila ustreznega nadomestila tovrstne uporabe in omejevanja tožnika, pri čemer dejstvo sosporništva ne poseže na samostojno obveznost vsake izmed toženih strank, ki so z brezplačno uporabo celotnega stanovanja obogatene, za razliko od tožnika, ki je tozadevno prikrajšan. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do položaja drugega toženca in tretje toženke, pomanjkljiva pa je tudi obrazložitev ali in kako bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki bi naj za to pravdno zadevo predstavljalo predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Vzporedni postopek na tožnikovo pravico do uporabnine nima učinka, zlasti glede na dejstvo, da tamkajšnji postopek poteka izključno med tožnikom in prvo toženko. Tožnik bo zato ne glede na izid drugega postopka do uporabnine upravičen in prekinitev postopka predstavlja nedopustno zavlačevanje v škodo tožnika ter nedopusten poseg na pripadajočo in vtoževano pravico tožnika, vključno s pravico do sodnega varstva in enakega varstva pravic po Ustavi RS, zraven nemožne uporabe pa bo tožnik oškodovan zaradi obstoja nevarnosti naknadno onemogočene izvršljivosti zahtevka kot tudi nevarnosti uničenja stanovanja. Poleg tega sodišče za prekinitev ni presojalo utemeljenosti ekonomičnosti in hitrosti postopka, v primerjavi s sorazmernostjo nastanka nepopravljive škode za tožnika. Priglaša stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka vse navedbe v pritožbi s trditvijo, da je za plačilo uporabnine predhodno potrebno ugotoviti, ali je pravni temelj lastninske pravice na nepremičnini zakonit, saj prav na temelju slednjega tožnik uveljavlja svoj tožbeni zahtevek, zato ni res, da ni povezan z zahtevkom prve toženke v pravdi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 861/2016. Opozarja, da je dokazovanje v navedenem pravdnem postopku v celoti zaključeno in bo izdana sodna odločba, zato prekinitev ne bo bistveno vplivala na hitrost obravnavanega postopka. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prekinilo ta pravdni postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 861/2016 (vzporedni postopek). V našem postopku tožnik zahteva plačilo uporabnine od tožencev zaradi uporabe nepremičnine (stanovanja), katere v celoti je tožnik lastnik, čemur nasprotuje prva toženka s trditvijo, da je sama do polovice solastnica te nepremičnine in kar dokazuje s tožbo na ugotovitev delne ničnosti prodajnih pogodb, ki je predmet obravnavanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 861/2016, na podlagi katerih je tožnik pridobil lastninsko pravico.

6. Tožnik v postopku zatrjuje, da je izključni lastnik stanovanja (nepremičnine), v katerem brez pravnega naslova prebivajo toženci. Stanovanje uporabljajo brez njegovega dovoljenja od 1. 5. 2016 dalje (ko je tožnik pridobil na njem lastninsko pravico), v posledici česar od takrat dalje zahteva mesečno plačilo uporabnine v znesku 400,00 EUR v smislu 198. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, po pravilih o neupravičeni obogatitvi) in 96. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

7. O predhodnem (prejudicialnem) vprašanju govorimo, ko je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (prvi odstavek 13. člena ZPP). Sodišče lahko bodisi samo reši predhodno vprašanje ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na matičnem področju. Pri tem mora ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku; če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in drugo). Če sklene, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, postopek prekine po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, kot je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru.

8. Bistvo pritožbene graje je, ali v obravnavanem primeru odločitev o delni ničnosti prodajnih pogodb, na podlagi katerih je postal tožnik izključni lastnik stanovanja, predstavlja predhodno vprašanje v predmetni zadevi, v kateri tožnik vtožuje plačilo uporabnine1 za stanovanje s trditvijo, da ga toženci uporabljajo brez pravnega naslova, vsled česar so neupravičeno obogateni, sam pa posledično prikrajšan (198. člen OZ).

9. Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve tega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku je dejansko odvisna od vprašanja, ali je tožnik lastnik stanovanja v celoti ali zgolj deloma. Čeprav je res, da je tožba uperjena zoper vse uporabnike stanovanja, matični postopek o tem vprašanju2 pa teče zgolj med tožnikom in prvo toženko, je dejstvo, da bo ugotovitev obsega lastninske pravice vplivala na odločitev oziroma bo imela pravni učinek na vse uporabnike, torej tudi na drugega toženca in tretjo toženko. Zaradi tega, posebej ob dejstvu, da je matični postopek že v teku3, je tudi po oceni sodišča druge stopnje smotrno, da se v tej zadevi počaka na rešitev na matičnem področju.

10. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od končnega uspeha strank v pravdi, so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih pravdnih stroškov.

1 Vprašanje so(lastninske) pravice in deležev na sporni nepremičnini je predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni in prikrajšanja na drugi strani. 2 Ugotovitev ničnosti pogodb, na podlagi katerih je tožnik pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini. 3 Tožena stranka v odgovoru na tožbo celot zatrjuje, da je matični postopek že v zaključni fazi.