Jedro

Ugotovitvam organa, da gre v tem primeru za med gradnjo nastale spremembe, ki vplivajo na bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti, tožnik v tožbi vsebinsko ne oporeka, temveč uveljavlja le, da je mogoče tem bistvenim zahtevam zadostiti z izvedbo dejanj, ki ne posegajo v konstrukcijo objekta.

Za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja zadostuje, da gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oziroma elementa, to je tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za mikrofotovoltaično elektrarno ... na zemljišču s parc. št. 101/7 k. o. ...

2. V obrazložitvi navaja, da je izvedenka za gradbeništvo, ki je bila imenovana v komisijo za tehnični pregled objekta, ugotovila, da glede na poročilo o kakovosti vgrajenega betona, ki ga je izdelal GI ZRMK in ki jih navaja tudi projektantka gradbene konstrukcije PID, ta ne ustreza v PGD dokumentaciji navedenim zahtevam tlačne trdnosti. Na podlagi teh ugotovitev je prvostopenjski organ ugotovil, da gre za neskladno gradnjo, saj spremembe, nastale med gradnjo, vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določnih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na predpisano bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti, zaradi česar je na podlagi druge alineje 3. točke prvega odstavka 96. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja zavrnil. 3. Tožena stranka je zavrnila pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi navaja, da čim gre za spremembo pogojev in elementov, določenih z gradbenim dovoljenjem, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta, ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, niso izpolnjeni pogoji za domnevo iz drugega odstavka 95. člena ZGO-1. V tem primeru naj bi bilo nesporno, da je pri izvedbi gradnje prišlo do sprememb v načinu temeljenja, da od načrta PGD odstopa kvaliteta betona, iz katerega so izdelani temelji, saj bi po projektni dokumentaciji tlačna trdnost morala znašati vsaj 20 MPa (beton C 20/25), in da beton ni odporen proti prodoru vode. Tudi iz mnenja sodnega izvedenca A.A. in poročila, ki ga je izdelal GI ZRMK, naj bi izhajalo, da vgrajeni beton v AB temelje ne dosega zahtevanega trdnostnega razreda oziroma da trdnost izvedenih točkovnih temeljev solarne elektrarne ne ustreza pravilom znanosti in stroke ter zahtevam projekta. Navedeno po mnenju toženke pomeni, da je pri gradnji prišlo do odstopanj od PGD, pri čemer so spremenjeni elementi, ki bi lahko vplivali na predpisane bistvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati objekt, med katerimi je po 9. členu ZGO-1 tudi zahteva po mehanski odpornosti in stabilnosti objekta, v tem okviru pa izpolnjevanje pravnega standarda zanesljivosti objekta. Ugotovljene spremembe predstavljajo spremembo konstrukcijskih elementov objekta, kar lahko vpliva na njegovo varnost in stabilnost, to pa že zadostuje za izdajo zavrnilne odločbe, saj se v tem postopku v skladu s sodno prakso tega sodišča (I U 794/2010) presoja le, ali gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oziroma elementa, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev. Kot neutemeljeno zato ocenjuje tožnikovo sklicevanje na mnenje izvedenca, ki je pridobljeno za potrebe gospodarskega spora. Ker na podlagi ugotovitev komisije odločitev o izpolnjenosti pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja sprejme organ, kot neutemeljene ocenjuje tudi očitke o tem, da se izvedenka ni opredelila do načina, na katerega bi bilo mogoče napako odpraviti.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V njej navaja, da toženka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotovila dejanskega stanja glede obratovanje elektrarna. Trdi, da je bil od 31. 1. 2013 do 11. 2. 2013 izveden začasni priklop, od takrat dalje pa je izveden trajen priklop v distribucijsko omrežje. Sklicuje se na izjavo o zanesljivosti priključka, ki jo je 31. 1. 2013 podala družba B., d. d., kar naj bi ugotovila tudi komisija za tehnični pregled. Meni, da uporaba objekta pomeni, da ta izpolnjuje pogoje za proizvodnjo električne energije ter je vključen v proizvodnjo in distribucijo električne energije. Če objekt ne bi bil v uporabi, izvedenec za električne inštalacije in električno opremo ne bi mogel podati pripomb, ki se nanašajo merilec proizvedene energije in razdelilnike, saj ti ne bi bili vključeni v sistem za proizvodnjo električne energije. Nadalje meni, da toženka v primeru, ko je objekt v uporabi že od 31. 1. 2013 ne more izdati zavrnile odločbe, temveč lahko naloži le odpravo nepravilnosti. Ker naj bi toženka v tem delu zmotno ugotovila dejansko stanje, naj bi zato tudi zmotno uporabila materialno pravo.

5. Nadalje trdi, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem ter PGD in PZI dokumentacijo. Prav tako naj bi bilo ugotovljeno, da pri šestih od devetih temeljev objekta, ki so bili zgrajeni v skladu s PGD, tlačna trdnost temeljev objekta ne dosega tlačne trdnosti, ki je bila določena s PGD (20 MPa), niti tlačne trdnosti, ki je bila določena s PID (trdnostni razred C25-30). Meni, da navedeno dejstvo ne more biti podlaga za ugotovitev, da je objekt neskladna gradnja. Izvedenka gradbene stroke naj ne bi ugotovila, da so temelji objekta zgrajeni v nasprotju s PGD oziroma PID, temveč naj bi ugotovila le, da lastnosti zgrajenih temeljev nimajo konstrukcijskih lastnosti, ki so zahtevani s PGD oziroma PID. Izvedenka bi morala vedeti, na kakšen način in s katerimi gradbenimi tehnikami se dosežejo zahtevane konstrukcijske lastnosti ter o tem seznaniti člane komisije in tožnika, česar pa ni storila. Navaja, da je pri Gradbenem inštitutu ... naročil izdelavo poročila, ki je bilo izdelano 21. 9. 2016 in se nanaša na tehnični način izvedbe zaščite proti vodi, katerega posledica bo povečanje tlačne trdnosti temeljev v skladu z zahtevami PGD in PID. Iz tega naj bi izhajalo, da je mogoče z uporabo gradbenih tehnik doseči zahtevano tlačno trdnost temeljev, ne da bi bila potrebna sprememba gradbenega dovoljenja po 73. členu ZGO-1, saj pri izvedbi teh ukrepov ne gre za poseg v konstrukcijske elemente objekta niti za spremembo pogojev, določenih s PGD in PZI.

6. Nadalje uveljavlja, da v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, kako izvedene spremembe (če trenutno nedoseganje tlačne trdnosti sploh ima tako posledico) vplivajo na z gradbenim dovoljenjem določene lokacijske in druge pogoje ter elemente, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje varnost objekta in predpisane bistvene zahteve. Meni, da je odločba zato tako pomanjkljivo obrazložena, da onemogoča preizkus pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Povzema določbe 17., 73., 89., 90. in 95. člena ZGO-1. Dodaja še, da je o izpolnjevanju pogojev za uporabo objekta, to je priključitev na distribucijsko omrežje, odločal že soglasodajalec B. d. d., ki ni ugotovil vplivov na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in predpisane bistvene zahteve, objekt pa je v uporabi od 31. 1. 2013 in je priključen na distribucijsko omrežje.

7. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijana zavrnilna odločba je izdana na podlagi druge alineje 3. točke prvega odstavka 96. člena ZGO-1. Ta določa, da pristojni upravni organ v postopku izdaje uporabnega dovoljenja zavrne njegovo izdajo, če ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.

10. Iz ugotovitev upravnega organa izhaja, da betonski temelji objekta (mikrofotovoltaične elektrarne) ne ustrezajo v PGD1 dokumentaciji navedenim zahtevam tlačne trdnosti ter da dosežene kvalitete materialov predstavljajo odstopanje od zahtev, določenih v PGD dokumentaciji. Po PGD je namreč zahtevana tlačna trdnost 20 MPa (C20/25), pri čemer se glede na vrsto konstrukcije (temelji) in izpostavljenost glede na pogoje okolja dodatno zahteva odpornost na prodor vode, ki konstrukcijo uvrša v razred uporabnosti XC2, za katero je zahtevan trdnostni razred C25-30, medtem ko iz rezultatov poročila o kakovosti vgrajenega betona, ki ga je izdelal GI ZRMK z dne 16. 5. 2013, ki jih navaja tudi projektantka gradbene konstrukcije PID, izhaja tlačna trdnost med 7,6 do 17,6 MPa. Tem ugotovitvam tožnik ne oporeka, saj sam v tožbi trdi, da tlačna trdnost pri šestih od devetih temeljev objekta ne dosega tlačne trdnosti, ki je bila določena s PGD, to je 20 MPa, niti tlačne trdnosti, ki je bila določena s PID, to je trdnostni razred C25-30. Uveljavlja pa, da kljub navedenemu ne gre za neskladno gradnjo in da je z uporabo gradbenih tehnik brez posega v konstrukcijske elemente objekta mogoče doseči zahtevano tlačno trdnost, ne da bi bila potrebna sprememba gradbenega dovoljenja.

11. Ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, se ugotovi s tehničnim pregledom (1. točka prvega odstavka 95. člena ZGO-1), pri čemer se šteje, da je skladnost podana, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na (med drugim) predpisane bistvene zahteve (2. odstavek istega člena). Kot izhaja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1, je investitor v nasprotnem primeru dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. Navedena določba namreč investitorju nalaga, da pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje v primeru, če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo v gradbenem dovoljenju določenih pogojev in elementov, ki lahko vplivajo na spremembo predpisanih bistvenih zahtev. Le če gre za manjše neskladnosti z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki ne zahtevajo njegove spremembe, se te odpravijo tako, da upravni organ odredi odpravo pomanjkljivosti (97. člen ZGO-1).2

12. Za pravilno uporabo druge alineje 3. točke prvega odstavka 96. člena ZGO-1 je torej bistveno, ali so spremembe, do katerih je prišlo med gradnjo, take, da pomenijo spremembo pogojev oziroma elementov, ki bi lahko vplivali na predpisane bistvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati objekt. Po 9. členu ZGO-1 je ena od takih bistvenih zahtev zahteva po mehanski odpornosti in stabilnosti objekta. Ugotovitvam organa, da gre v tem primeru za med gradnjo nastale spremembe, ki vplivajo na bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti, tožnik v tožbi vsebinsko ne oporeka, temveč uveljavlja le, da je mogoče tem bistvenim zahtevam zadostiti z izvedbo dejanj, ki ne posegajo v konstrukcijo objekta.

13. Besedilo druge alineje 3. točke prvega odstavka 96. člena ZGO-1, po katerem se izdaja uporabnega dovoljenja zavrne, če gre za spremembo pogojev ali elementov "ki bi lahko vplivali" na predpisane bistvene zahteve, se nanaša na lastnosti elementa - to je, da gre za spremembo elementa, ki ima to lastnost, da zaradi svoje narave oziroma funkcije (kot npr. temelji, nosilni zidovi) lahko vpliva na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt. Če gre za spremembo teh elementov, pogoji za domnevo iz drugega odstavka 95. člena ZGO-1 niso izpolnjeni. Povedano drugače: za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja zadostuje, da gre za spremembo posebej kvalificiranega pogoja oziroma elementa, to je tistega, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt. 14. Glede na navedeno je za odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja zadostovala že ugotovitev, da je med gradnjo prišlo do takšnih odstopanj od pogojev in elementov, določenih z gradbenim dovoljenjem, ki bi lahko vplivali na predpisane bistvene zahteve, v tem primeru po mehanski odpornosti in stabilnosti objekta. Upravnemu organu zato v tem postopku (za izdajo uporabnega dovoljenja) ni bilo treba ugotavljati, ali drugačna tlačna trdnost v temelje objekta vgrajenega betona dejansko vpliva na mehansko odpornost in stabilnost objekta. Prav tako se mu ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je ugotovljeno pomanjkljivost mogoče odpraviti z določenimi gradbenimi posegi brez posega v konstrukcijske elemente, kar s sklicevanjem na mnenja izvedencev uveljavlja tožnik. S tem vprašanjem se mora namreč ukvarjati organ, pristojen za gradbene zadeve, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali ima projekt predpisane sestavine (4. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). V tem okviru mora biti po prvem odstavku 48. člena ZGO-1 s PGD dokazano tudi, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.

15. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odločba tako neobrazložena, da ne omogoča preizkusa, ker ne vsebuje možnih posledic na predpisane zakonske pogoje. Kot že pojasnjeno, za odločitev zadostuje ugotovitev, da gre za odstopanje od zahtev, določenih v PGD dokumentaciji, ki se nanašajo na bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti, kar sta ugotovila in v obrazložitvi navedla oba organa.

16. Glede na pojasnjeno tožnik tudi neutemeljeno uveljavlja, da bi že izvedenka za gradbeništvo morala ugotoviti, s katerimi gradbenimi tehnikami se dosežejo zahtevane konstrukcijske lastnosti ter o tem seznaniti člane komisije in tožnika. Komisija za tehnični pregled, ki jo organ imenuje zaradi ugotavljanja okoliščin za izdajo uporabnega dovoljenja in ki mora med drugim ugotoviti, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem (1. točka prvega odstavka 95. člena ZGO-1), je strokovni pomočnik upravnega organa. Upravni organ je namreč tisti, ki imenuje člane komisije, jo vodi in usmerja njeno delo (prvi in drugi odstavek 90. člena ZGO-1). Na podlagi dejstev, ki jih ugotovi komisija, pa nato upravni organ sprejme odločitev, kar pomeni, da mora v primeru, ko komisija ugotovi neskladnosti oziroma spremembe pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, zavzeti stališče o tem, ali gre za take spremembe, ki zahtevajo spremembo gradbenega dovoljenja in s tem onemogočajo izdajo uporabnega dovoljenja. V danem primeru je bilo s tehničnim pregledom ugotovljeno, da je glede na ugotovitve izvedenke za gradbeništvo izvedena gradnja neskladna gradnja, na podlagi česar je organ presodil, da ugotovljene spremembe, ki so nastale med gradnjo, lahko vplivajo na bistveno zahtevo mehanske odpornosti in stabilnosti.

17. Glede na pojasnjen obseg pravno odločilnih okoliščin v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, pa za odločitev niso pomembne niti navedbe, da obravnavani objekt (mikrofotovoltaična elektrarna) dejansko obratuje že od 31. 1. 2013 in da ima tožnik za takšno obratovanje soglasje B. d. d. To soglasje je namreč lahko le eno od dokazil, ki jih je glede na vrsto objekta v postopku izdaje uporabnega dovoljenja investitor dolžan priložiti zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja (4. točka petega odstavka 89. člena ZGO-1), ne more pa nadomestiti uporabnega dovoljenja, o izdaji katerega v skladu s pravili in pogoji, ki jih določba ZGO-1, odloča le pristojni upravni organ.

18. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker se dokazi, katerih izvedbo tožnik predlaga v tožbi, ne nanašajo na obstoj okoliščin, ki so po povedanem pomembne za odločitev v zadevi, poročilo ... z dne 21. 9. 2016 pa je poleg tega nov dokaz, za katerega ne navaja opravičljivih razlogov, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji (59. člen ZUS-1) .

19. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Projekt za izdajo gradbenega dovoljenja (PGD) je po drugem odstavku 68. člena ZGO-1 sestavni del gradbenega dovoljenja. 2 Prim. sodbo I U 794/2010 z dne 21. 10. 2010.