Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Oprostitev plačila sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev priznana (14. člen citiranega zakona). Če so bili delavci v stečajnem postopku oproščeni takse za prijavo svojih terjatev, to ne pomeni, da avtomatično velja taksna oprostitev tudi v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V tem postopku se samostojno presoja, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Ker tožnica ni predložila listin, ki jih ZST zahteva, je sodišče prve stopnje utemeljeno zarnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožnica ni predložila dokazil v smislu 13. člena Zakona o sodnih taksah, razen tega pa se tožeča stranka neutemeljeno smiselno sklicuje na določbo 12. člena Zakona o sodnih taksah, ki določa, da se taksa ne plača za prijavo terjatev delavcev v stečajnem postopku, oprostitev pa velja le v postopku, v katerem je bila stranki priznana. Zoper prvostopenjski sklep se je pritožila tožeča stranka ter s pritožbo predložila potrdilo Zavoda za zaposlovanje z dne 28.2.2000, potrdilo o dohodnini in potrdilo o premoženjskem stanju ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in prvostopenjski sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj glede na predložene listine ugodi predlogu in tožnico oprosti plačila sodnih taks. Tožnica trdi, da ni bila obveščena, katere listine mora predložiti k predlogu za taksno oprostitev. Ker gre za prava neveščo osebo, je potrebne listine pribavila šele sedaj, pravni zastopnik, ki je vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa je o teh prilogah ni obvestil. Tožnica je brez zaposlitve, enako tudi njen mož, ki je invalid, zato glede na svoje slabo premoženjsko stanje takse ne more plačati in je utemeljen predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Pritožba ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je pravilno opredelilo pravno podlago, na podlagi katere je zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks. V 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. 1-1/90 - 50/98) je določeno, da mora stranka predložiti k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predmetne vloge ter potrdilo o premoženjskem stanju. Ker gre za zakonsko obveznost, zakoni pa so objavljeni v Uradnem listu RS in torej na razpolago vsem občanom, se tožnica ne more sklicevati na to, da ni vedela, kaj mora vsebovati popolna prošnja za oprostitev plačila sodnih taks. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da oprostitev taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev priznana (14. člen citiranega zakona), ter da so delavci le v stečajnem postopku v skladu s 1. odst. 12. člena ZST oproščeni takse za prijavo svojih terjatev iz 2. odst. 160. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur.l. RS št. 67/93, 8/96 in 39/97), kar pa ne pomeni, da avtomatično velja taksna oprostitev tudi v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. V tem postopku se samostojno v skladu s 13. členom citiranega zakona presoja, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Ker tožnica ni predložila listin, ki jih zakon zahteva, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/99, Ur.l. RS št. 26/99).