Jedro

Če vsaka tožeča stranka vloži isto tožbo zoper isto toženo stranko, pri čemer so vse tožeče stranke v takšnem materialnopravnem odnosu, da gre za enotno sosporništvo, gre v obravnavanih zadevah za litispendenco med temi zadevami. Zaradi razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti na potencialne enotne sospornike mora sodišče, če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, tožbo po uradni dolžnosti zavreči. Iz smiselne razlage določbe 4. odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da je dovolj, da tožbo vloži samo eden od tistih, ki so ločitveno pravico prerekali, in ne vsi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v celoti razveljavi ter se tožba zavrže. II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 23.128,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke: - za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice tožene stranke na nepremičninah ID znak 001, 002, 003, 004, 005, 006, 008, - da ji tožena stranka izroči izvirnik izbrisne pobotnice z notarsko overjenim podpisom zakonitega zastopnika tožene stranke za vknjižbo izbrisa hipoteke na prej navedenih nepremičninah, - da ji tožena stranka izroči izvirnik izbrisne pobotnice z notarsko overjenim podpisom zakonitega zastopnika tožene stranke za vknjižbo izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti na prej navedenih nepremičninah.

Prav tako je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek tožeče stranke: - za ugotovitev, da je prenehala ločitvena pravica tožene stranke na nepremičninah ID znak 001, 002, 003, 004, 005, 006, 008, - da ji tožena stranka izroči izvirnik izbrisne pobotnice z notarsko overjenim podpisom zakonitega zastopnika tožene stranke za vknjižbo izbrisa hipoteke na prej navedenih nepremičninah, - da ji tožena stranka izroči izvirnik izbrisne pobotnice z notarsko overjenim podpisom zakonitega zastopnika tožene stranke za vknjižbo izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti na prej navedenih nepremičninah.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi med pravdnima strankama niso sporna sledeča dejstva: - dne 18. 6. 20101 je bila sklenjena Pogodba o prodaji nepremičnine št. 02/2010 (A81) med tožečo stranko kot prodajalcem in družbo V. d. o. o. kot kupcem, predmet pogodbe pa je prodaja nepremičnin ID znak 001, 002, 003, 004, 005, 006, 008 (l. št. 5 in 28), - družba V. d. o. o. je obveznost plačila kupnine po navedeni prodajni pogodbi financirala s kreditom na podlagi sklenjene Kreditne pogodbe št. 59902146 z dne 18. 6. 2010, s katero je tožena stranka kot kreditodajalec družbi V. d. o. o. dala kredit v višini 3.270.000,00 EUR. - (l. št. 6, 28 in 49), - dne 18. 6. 2010 so tožena stranka kot upnik, družba V. kot dolžnik in zastavitelj ter družba K. d. o. o. kot solidarni porok in g. M. B. kot zastavitelj v notarskem zapisu opr. št. SV-1552/10 sklenili Sporazum o zavarovanju terjatve po 142. členu SPZ, in sicer v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. S predmetnim sporazumom so zavarovale plačilo denarne terjatve tožene stranke iz Kreditne pogodbe št. 59902146 z dne 18. 6. 2010 z ustanovitvijo hipoteke na prej navedenih nepremičninah (l. št. 6 in 29), - upnik I. d. o. o. je vložil tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika G. d. o. o., s katero je izpodbijal sklenitev Pogodbe o prodaji nepremičnine št. 02/2010 z dne 18. 6. 2010 in Dodatka k pogodbi o prodaji nepremičnine št. 02/2010 z dne 1. 3. 2011 (A101); dne 22. 5. 2012 je družba V. d. o. o. v celoti pripoznala ta tožbeni zahtevek, v zadevi dne 9. 2. 2012 je tožena stranka prejela poziv, s katerim ji je poslalo kopijo tožbe v zadevi XI Pg 4334/2011, - dne 8. 3. 2012 je tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko primarno prijavila (pogojno) terjatev (v višini 2.665.497,65 EUR z ZZO od zneska 2.618.652,79 EUR od 20. 4. 2011 dalje in od zneska 46.844,86 EUR od 27. 4. 2011 dalje) in pogojno ločitveno pravico za prednostno plačilo navedene terjatve na nepremičninah ID znak 001, 002, 003, 004, 005, 006, 008, pa podrejeno je nepogojno zahtevala priznanje prej navedene terjatve in ločitvene pravice (l. št. 2, 6, 7, 31 in 32), - stečajni upravitelj tožeče stranke je prerekal primarno prijavljeno terjatev in ločitveno pravico, družba I. d. o. o. je terjatev in ločitveno pravico prerekala po podrejenem zahtevku. – (l. št. 3 in 33 in sklep o preizkusu terjatev St 1835/2010 z dne 22. 8. 2010 v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev), - po sklepu Višjega sodišča v Ljubljani Cst 258/2012 z dne 18. 10. 2012 sta bila na pravdo v zvezi z obstojem terjatve in ločitvene pravice napotena: po primarnem zahtevku: stečajni dolžnik, po podrejenem zahtevku: I. d. o. o., - v pravdni zadevi opr. št. XI Pg 4190/2012 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani se obravnava tožba družbe I. d. o. o. zoper isto toženo stranko, s katero I. d. o. o. zahteva ugotovitev neobstoja iste ločitvene pravice; zoper sodbo v navedeni zadevi je vložena pritožba in se obravnava pred Višjim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Cpg 1267/2014. 5. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) ter upoštevajoč zgoraj navedena dejstva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (prvi odstavek 189. člena ZPP). Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji odstavek 189. člena ZPP). Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku (četrti odstavek 189. člena ZPP). Odločitev, ali gre za litispendenco, je odvisna tudi od tega, v kakšnem položaju so stranke, ki so udeležene v različnih sodnih postopkih, oziroma od tega, kakšne so meje subjektivne pravnomočnosti sodbe, ki je bila izdana v posamezni zadevi(1). Če je namreč mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki), se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (196. člen ZPP). Če torej vsaka tožeča stranka vloži isto tožbo zoper isto toženo stranko, pri čemer so vse tožeče stranke v takšnem materialnopravnem odnosu, da gre za enotno sosporništvo, gre v obravnavanih zadevah za litispendenco med temi zadevami. Zaradi razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti na potencialne enotne sospornike mora sodišče, če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, tožbo po uradni dolžnosti zavreči(2).

7. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da se tako v obravnavani zadevi, kot tudi v zadevi I Cpg 1267/2012 obravnava tožbeni zahtevek oziroma tožba za ugotovitev neobstoja iste ločitvene pravice, to je hipoteke tožene stranke na prej navedenih nepremičninah. V obeh zadevah je tožena ista stranka. Tožeča stranka v obravnavani zadevi, kot tožeča stranka v zadevi I Cpg 1267/2014, to je družba I. d. o. o., sta enotna sospornika. Obe tožeči stranki sta prerekali obstoj iste ločitvene pravice tožene stranke. S sodbo bo namreč v obeh zadevah odločeno o (ne)obstoju oziroma utemeljenosti prerekanja iste ločitvene pravice s strani upravitelja oziroma družbe I. d. o. o. Na to sodbo pa bodo vezani tudi vsi preostali upniki stečajnega dolžnika. Obe tožeči stranki sta v razmerju enotnih sospornikov, in sicer gre za dispozitivno enotno sosporništvo. Zato bo sodba, ki jo bo sodišče izdalo v eni zadevi, učinkovala zoper oba, oziroma bo učinkovala za vse upnike stečajnega dolžnika. Subjektivna meja pravnomočnosti sodbe v eni zadevi bo torej zajela tudi vse enotne sospornike. Da gre za enotne sospornike izhaja tudi iz četrtega odstavka 308. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta namreč določa, da če nihče od tistih, ki so prerekali ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani. Iz smiselne razlage te določbe torej izhaja, da je dovolj, da tožbo vloži samo eden od tistih, ki so ločitveno pravico prerekali, in ne vsi. Glede na navedeno je potrebno tožbo v zadevi, v kateri je bila tožba toženi stranki vročena kasneje, v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZPP kot nedopustno zavreči(3).

8. Po vpogledu v spis z opr. št. I Cpg 1267/2012 je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila tožba vročena toženi stranki dne 2. 11. 2012. V obravnavani zadevi, torej v zadevi I Cpg 551/2014, pa je bila tožba toženi stranki vročena kasneje, in sicer dne 6. 11. 2012. Zato je potrebno tožbo v obravnavani zadevi zavreči. 9. Sodišče druge stopnje je zato v skladu z drugim odstavkom 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo v obravnavani zadevi zavrglo.

10. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je sodišče odločilo tudi o stroških celotnega postopka. Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

11. Sodišče je toženi stranki v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP in veljavnim Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) priznalo nagrado za postopek v znesku 9.847,50 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT), nagrado za narok v znesku 9.090,00 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22 % DDV v znesku 4.170,65 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT), skupaj torej 23.128,15 EUR.

12. Tožeča stranka je tako dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 23.128,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

13. Ne glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, končni izid te pravde še zmeraj predstavlja zanjo neuspeh (prvi odstavek 154. člena ZPP). Glede na navedeno plačila pritožbenih stroškov ne more zahtevati od tožene stranke. Kar se tiče tožene stranke, pa njen odgovor na pritožbo za rešitev obravnavane zadeve ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP) in zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov od tožeče stranke. Glede na navedeno vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2005, stran 222. (2) mag. Nina Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2005, stran 255. (3) dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2005, stran 220.