Jedro

Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice OBČINE ... proti odpustu obveznosti.

2. Upnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek odpusta obveznosti ustavi, podrejeno, da podaljša preizkusno obdobje do 29. 10. 2021, ali da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnica v pritožbi ponavlja ugovorne trditve, da je dolžnica sposobna poravnati vse svoje dolgove upnikom. Trdi, da je bilo v postopku osebnega stečaja priznanih za 22.511,62 EUR terjatev upnikov, da iz končnega načrta prve splošne razdelitve z dne 22. 5. 2019 izhaja, da razpoložljiva stečajna masa v stečajnem postopku znaša 12.700,00 EUR, da je celotna stečajna masa na dan 16. 10. 2019 znašala 20.658,27 EUR ter da iz navedenega izhaja, da bi bili upniki, v kolikor dolžnica ne bi bila v osebnem stečaju, poplačani že 95 %. Navaja, da preostanek dolga v stečaju znaša 9.800,00 EUR ter da bi dolžnica, glede na to, da mesečno od njene plače doteka v stečajno maso 366,00 EUR, lahko preostale dolgove do upnikov v celoti poplačala najkasneje v obdobju 26 mesecev. Upnica meni, da zato odpust obveznosti v predmetni zadevi ni sorazmeren ukrep (zloraba tega instituta) in bi bilo potrebno postopek odpusta obveznosti ustaviti. Celotno poplačilo dolgov stečajnih upnikov pa bi bilo po njenem mogoče doseči tudi s podaljšanjem preizkusnega obdobja iz dveh let na nekaj več kot štiri leta.

6. Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da od začetka postopka odpusta obveznosti do vloženega ugovora proti odpustu obveznosti na strani dolžnice ni prišlo do nobenih sprememb glede okoliščin, ki vplivajo na utemeljenost odpusta in dolžino preizkusnega obdobja. Dejstvo, da dolžnica pridobiva dohodek, ki zadošča tudi za prilive v stečajno maso za poplačilo upnikov, je sodišče prve stopnje že upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, ki je postal pravnomočen. Ne more pa biti dejstvo, da mesečni prilivi v stečajno maso v višini 366,00 EUR, ki bi omogočili poplačilo celotnega preostanka dolgov v obdobju 26 mesecev, to je do 29. 10. 2021 (brez upoštevanja stroškov stečajnega postopka), razlog za podaljševanje preizkusnega obdobja niti utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti.

7. Razlaga, kot jo ponuja pritožnica, tudi ni v skladu z namenom odpusta obveznosti, ki je v tem, da se poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku po poplačilu obveznosti, kolikor jih je zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja, omogoči vrnitev v življenje brez dolgov, pri čemer višina dohodka ni edini kriterij za dolžino preizkusnega obdobja, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje. In ker do spremembe okoliščin, ki bi vplivale na dolžino preizkusnega obdobja in na pravico do odpusta obveznosti, v danem primeru od začetka odpusta obveznosti ni prišlo, pritožnica s stališčem, za katerega se zavzema v pritožbi, ne more uspeti. Zato v danem primeru o zlorabi pravice do odpusta obveznosti ni mogoče govoriti, niti ukrep podaljšanja preizkusnega obdobja ne bi bil smotrn in sorazmeren ukrep, kot to trdi pritožnica.

8. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj ugovorni razlog, ki ga je navajala upnica, ni podan. Razlogi o tem so jasni in tehtni. Očitane bistvene kršitve določb postopka, kršitve pravice do izjave, pravnega sredstva ter sodnega varstva, zato niso podane.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).