Jedro

Tožeča stranka je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da je prejemnik denarne socialne pomoči, zato bi morala tožena stranka najprej zahtevati dopolnitev njene nepopolne vloge v zvezi z navedbo, da prejema denarno socialno pomoč (odločba pristojnega centra za socialno delo). Šele če bi ugotovila, da tožeča stranka socialne pomoči kot jo opredeljuje 2. odstavek 12. člena ZBPP ne prejema, bi lahko nadaljevala z ugotavljanjem njenega premoženjskega stanja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 433/2011 z dne 5.7.2011 se odpravi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kopru v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izvršilnim postopkom, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. In 76/2011. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil vpogledan spis Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. In 76/2011. Iz navedenega spisa in podatkov iz zemljiške knjige izhaja, da je tožeča stranka, poleg stanovanja v katerem živi še solastnik do ½ nepremičnine s parcelno št. 1485 k.o. ..., ki v naravi predstavlja vrstno hišo na naslovu ... Pri ugotavljanju vrednosti navedene nepremičnine se je tožena stranka oprla na sklep Okrajnega sodišča v Kopru z dne 27.10.2010 opr. št. In 110/2007, ki je postal pravnomočen dne 8.11.2010, s katerim je bila ugotovljena vrednost celotne nepremičnine v višini 262.827,00 EUR-a. Tako znaša vrednost polovice solastniškega deleža 131.413,50 EUR, kar presega z zakonom določeno vrednost premoženja, ki je 13.771,20 EUR. Ob tem je bilo še ugotovljeno, da bi vrednost navedenega premoženja presegla zakonsko določeni maksimum tudi ob upoštevanju zneskov, ki se terjajo v izvršbi. Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj že ugotovljeno premoženje presega premoženjski cenzus 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,20 EUR).

Tožeča stranka v tožbi oporeka ugotovljeno vrednost nepremičnine, katere solastnica, do ½ je. Meni, da bo na dražbi prodana po znatno nižji ceni kot je bila ocenjena, zato ne bo zadoščala niti za poplačilo vseh terjatev. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka podala prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na zato predpisanem obrazcu. Na vprašanje ali je prejemnik denarne socialne pomoči pod točko IV. (podatki o materialnem stanju prosilca) navedenega obrazca, je obkrožila „DA“. Tožena stranka pa v postopku, v katerem je ugotavljala upravičenost tožeče stranke do dodelitve brezplačne pravne pomoči, tega dejstva ni raziskovala, pač pa je ugotavljala premoženjsko stanje tožeče stranke.

V 2. odstavku 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/04, 96/04 in 23/08 – ZBPP) je namreč določeno, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). Ker je tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da je prejemnik denarne socialne pomoči, bi morala tožena stranka najprej zahtevati dopolnitev njene nepopolne vloge v zvezi z navedbo, da prejema denarno socialno pomoč (odločba pristojnega centra za socialno delo). Šele če bi ugotovila, da tožeča stranka socialne pomoči kot jo opredeljuje 2. odstavek 12. člena ZBPP ne prejema, bi lahko nadaljevala z ugotavljanjem premoženjskega stanja tožeče stranke. Če pa bi bilo nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve, pa bi ji morala, ne da bi ugotavljala njeno premoženjsko stanje, odobriti brezplačno pravno pomoč, seveda pod pogojem, da izpolnjuje tudi ostale pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči za dodelitev le te.

Ob upoštevanju vsega navedenega je torej tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.