Jedro

V pravdnem postopku je ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da v roku 8 dni vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da na v izreku v točki II. opisane betonske stebre namesti svetilke, sestavljene iz žarnice in zunanjega lestenca, enako ali podobno kot pred motenjem in bo razsvetljava delovala ter ji (točka III.) naložilo, da v bodoče ne sme na tak ali podoben način posegati v posest tožnikov na v izreku sklepa navedenih nepremičninah. Toženki je še (točka IV. izreka) naložilo, da tožnikoma v 8 dneh povrne pravdne stroške v višini 525,65 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje toženka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, tožnika pa zaveže k plačilu pritožbenih stroškov toženki. V obširni pritožbi meni, da je sklep v izpodbijanem delu nepravilen in nezakonit. Najprej graja ugotovljeno pravočasnost vložitve tožbe in opozarja na izpovedbo tožnika glede tega ter izpovedbo toženke, kateri pa sodišče prve stopnje ne verjame. Upoštevati pa bi moralo, da je verodostojnost toženke gotovo bolj izkazana kot verodostojnost tožnika. Opozarja tudi na zmoten zaključek sodišča, da ni pomembna t. i. „posest luči“, temveč ali so bile te v uporabi za razsvetljavo dvorišča (sicer v lasti toženke), ki ga za dovoz uporabljata tudi tožnika. Opozarja na sodno prakso Višjega sodišča v Kopru v zadevi I Cp 38/2015 z dne 3. 2. 2015 ter da gre v obravnavani zadevi za primerljivo situacijo. Meni tudi, da je napačno tolmačenje t. i. ekonomskega interesa za posestno varstvo tožnikov. Sodišče interes tožnikov vidi bodisi v koristi za prižig luči bodisi v nujnosti za prehod peš in z avtomobilom. V resnici pa, kot že poudarjeno, ne obstoji nikakršna nuja prižiga luči za prevoz oziroma prehod čez dvorišče, saj je uporaba povsem mogoča tudi brez osvetlitve, v stanju, ki nesporno traja že vsaj od januarja 2014. Poleg tega imajo stranke različna stališča glede koristnosti prižganih luči; čeprav bi te lahko predstavljale estetsko vrednost, bi po drugi strani lahko predstavljale tudi oviro in pretirano opozarjale morebitne nepridiprave na nepremičnino. Ekonomski interes tožnikov za predmetno pravdo je tako nedvomno povsem minimalen oziroma ga sploh ni. Toženka tudi meni, da sodišče glede zatrjevane posesti tožnikov ni utemeljila vseh kriterijev, ki jih določa sodna praksa in sicer zunanjost, vidnost, trajnost, dostopnost in izključnost. Prav slednji dve v predmetnem primeru nista izpolnjeni. Meni tudi, da je izrek sklepa,(1) ki sledi zahtevku tožbe, nesklepčen in se ga ne da preizkusiti. Poudarja, da je že tekom postopka večkrat opozorila, da betonski steber stoji izključno na njeni nepremičnini in ograjuje njeno dvorišče; steber (in posledično luči) se tako ne nahaja na nikakršni meji in to niti ni sporno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo ne kakšne zatrjevane ne kakšne po uradni dolžnosti upoštevne(2) bistvene kršitve postopkovnih določb iz 339. člena ZPP. Ker ima izpodbijani sklep v vseh odločilnih dejstvih jasne, skladne in dobro utemeljene razloge, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša, se v izogib ponavljanju na razloge izpodbijanega sklepa sklicuje. In to velja še posebej glede pravočasnosti vložene tožbe, glede ugotovljene (so)posesti tožnikov, kot tudi glede pravnega interesa glede zahtevanega pravnega varstva. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v pravdnem postopku ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes. Pri tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da se sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno ni oprlo na izpovedbi tožnika in toženke, saj sta tako tožnik kot toženka izpovedovali prav nasprotno od tega, kar sta trdila (v bistvu sta tako eden kot drugi z izpovedbama dokazovala trditve nasprotne stranke).

5. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

6. Ker toženka s pritožbo ni uspela, v skladu z določbami prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je obsežena v izreku sklepa o zavrnitvi njene pritožbe.

Op. št. (1): In ne (kot v pritožbi zatrjevano) sodbe; Op. št. (2): Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP;