Jedro

Sodišče je svoj dvom o strankini opravilni sposobnosti utemeljilo z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca, ki je podal svoje izvedensko mnenje. Stranki pa ni bilo omogočeno, da se z mnenjem seznani in do njega opredeli.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5. 5. 2017 odločilo: - da se tožnici kot skrbnik za poseben primer postavi Center za socialno delo ... (I. točka izreka), - da bo imenovani skrbnik za poseben primer tožnico zastopal v predmetni pravdni zadevi III P 2460/2016 (II. točka izreka), - da se je dolžan skrbnik za poseben primer v roku 8-ih dni od vročitve sklepa izjaviti o tem, ali odobrava vsa opravljena pravdna dejanja tožničine pooblaščenke in same tožnice v tem pravdnem postopku in ali odobrava pooblastilo dano odvetnici, preko katere je tožnica vložila tožbo, ter se izjaviti, ali odobrava tudi tožbo (III. točka izreka), - da bo, če skrbnik za poseben primer ne bo ravnal skladno s III. točko izreka sklepa, razveljavilo opravljena procesna dejanja in tožbo zavrglo (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta tožnica in Center za socialno delo ...

3. Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno, da zadevo vrne v nov postopek pred drugega sodnika, saj naj bi razpravljajoča sodnica postopala očitno pristransko in odvisno. Uvodoma navaja, kaj naj bi izhajalo iz dosedanjega teka pravdnega postopka. Poudarja, da je popolnoma poslovno (in s tem tudi procesno) sposobna ter tudi duševno popolnoma zdrava. To naj bi izhajalo iz dokumentacije, ki jo v nadaljevanju omenja, in sicer iz sklepa Okrajnega sodišča v ..., opr. št. N 17/2016 z dne 28. 10. 2016, iz klinično psihološke ekspertize dr. A. A. z dne 13. 6. 2016, iz obvestila zdravniku z dne 5. 4. 2012, iz psihiatričnega izvida in mnenja z dne 29. 1. 2014, iz psihiatričnega mnenja C. C. z dne 3. 2. 2014 in iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 415/2016 z dne 3. 6. 2016. Pravdno sodišče sme izvajati dokaze v zvezi z ugotavljanjem pravdne sposobnosti stranke zgolj na podlagi okoliščin, ki vzbujajo dvom o procesni sposobnosti in ki izhajajo iz konkretnega primera (sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS Up 752/07 z dne 6. 12. 2007). V predmetnem sklepu je sodišče izvedlo dokaz z izvedencem na podlagi izvedenskega mnenja pribavljenega v povsem drugem postopku, pri čemer je prav zato imenovalo istega izvedenca. Ni jasno, zakaj ni postavilo katerega od drugih izvedencev. Ker tožnici v izjavo ni poslalo mnenja, ki ga je pridobilo za predmetni postopek od dr. B. B., naj bi sodišče grobo kršilo kontradiktornost in poštenost sojenja. Tožnici je bila odvzeta možnost, da se izjavi o mnenju sodnega izvedenca, ki se je izrekal o njeni procesni sposobnosti. Ni ji omogočilo, da se z mnenjem seznani pred sprejemom odločitve. Vsebinsko identičen sklep je bil sprejet tudi v zadevi III P 298/2017 brez da bi bilo mnenje tožnici poslano v izjavo in brez upoštevanja mnenj drugih psihiatrov ter sodnih odločb, ki so v spisu. Sklepa nadalje ni mogoče preizkusiti, saj nasprotuje vsej dokumentaciji, ki jo je tožnica predložila v spis (njeni tožbi, vlogam in prilogam). V nadaljevanju poudarja, da naj bi bil izpodbijani sklep tudi sicer postopkovno in (pravno gledano) nerazumljiv. Kljub pritožbenemu roku 15-ih dni je sodišče skrbniku določilo nalogo in mu naložilo, da v roku 8-ih dni izjavi, ali odobrava doslej opravljena procesna dejanja, saj bo v nasprotnem primeru tožbo kar zavrglo. Dokler stranka ni pravnomočno postavljena pod skrbništvo, sodišče ne sme poimensko določiti skrbnika, njegovih nalog in groziti stranki z zavrženjem tožbe. Pojasnjuje, zakaj razlogov za postavitev skrbnika ni.

4. Center za socialno delo ... se zoper sklep pritožuje iz pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in predlaga, da se ta razveljavi. Poudarja, da sodišče ni pojasnilo obstoja vseh pogojev, ki jih zakon določa za postavitev skrbnika za posebni primer. Ne strinja se z navajanjem sodišča, češ da se CSD ne more upirati nalogi. Poudarja, da ne gre za upiranje, ampak pravilno uporabo zakonskih določb. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj sklicevanje sodišča prve stopnje na odločbo I Cp 1166/2015 z dne 10. 6. 2015 ni ustrezno. Šlo naj bi za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede poslovne in s tem tudi procesne sposobnosti tožnice in napačno uporabo materialnega prava. Tožnica naj bi imela prijavljeno zakonsko bivališče na naslovu pritožnika, v zadevah odločanja o pravicah iz javnih sredstev pa vlaga pritožbe zoper odločitve le tega. Zato gre za kolizijo interesov in predvsem nezaupanje tožnice do pritožnika. Poudarja, da v postavljenem roku 8-ih dni ne bi mogel podati izjave o (ne)odobritvi do sedaj opravljenih pravdnih dejanj tožnice in njene pooblaščenke. Naložen mu je bil kratek rok za tako zahtevna opravila, ki jih mora izpolniti še pred pravnomočnostjo sklepa o postavitvi skrbnika.

5. Tožnica je odgovorila na pritožbo Centra za socialno delo ... in v njej izrazila strinjanje z njeno vsebino.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Kot je razvidno iz 3. - 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje svoj dvom o tožničini opravilni sposobnosti,2 ki je bil podlaga za sprejem izpodbijane odločitve, utemeljilo (izključno) z ugotovitvami v postopku angažiranega izvedenca dr. B. B., ki jih je slednji podal v mnenju z dne 5. 4. 2017.3 Za to mnenje pa tožnica upravičeno navaja, da ji pred sprejemom izpodbijane odločitve ni bilo omogočeno, da se z njim seznani in do njega opredeli (izjavi). Kot je namreč razvidno iz predmetnega spisa, ji je bilo to mnenje poslano šele dne 30. 8. 2017, njena (takratna) pooblaščenka pa ga je prejela naslednji dan. Glede na to, do so bile (kot je bilo poudarjeno) izvedenčeve ugotovitve ključne za sprejem odločitve (o tožničini postavitvi pod skrbništvo4), bi se vse to moralo zgoditi že pred sprejemom izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje. Ker tožnici to ni bilo omogočeno, v pritožbi upravičeno navaja, da ji je bila kršena pravica do izjave59 (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP6).

8. Že iz omenjenega razloga je bilo potrebno pritožbama ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek7 (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje pripombe na mnenje, ki jih je (lahko) tožnica podala (šele) v pripravljalni vlogi z dne 8. 9. 2017 (kot tudi tiste, ki jih bo morebiti še podala), upošteva, po potrebi dopolni dokaz z izvedencem, predvsem pa naj se do njenih trditev (v zvezi s procesno sposobnostjo) konkretno opredeli. To pa velja tudi glede vsebine oziroma pomena listin (dokazov), ki jih je za njihovo podkrepitev podala. V tem delu je obrazložitev sodišča prve stopnje v celoti izostala. V kolikor bo v nadaljevanju znova sprejelo odločitev o postavitvi skrbnika za poseben primer, naj pred morebitno določitvijo Centra za socialno delo v ... preveri morebiten obstoj kolizije interesov (ki ga slednji zatrjuje v pritožbi), prav tako pa naj pri določitvi roka8 skrbniku za odobritev pravdnih dejanj tožnice upošteva, da ne sme priti do situacije, ko bi ta potekel pred pravnomočnostjo sklepa o takšni postavitvi.

2 Pravdno sodišče mora na obstoj procesne (pravdne) sposobnosti strank paziti po uradni dolžnosti (in to ves čas). Pri tem lahko okoliščine, ki vzbujajo dvom v takšno sposobnost in ki narekujejo, da sodišče to preveri, izhajajo tudi iz drugega sodnega spisa. 3 Katerega je sodišče prve stopnje prejelo 7. 4. 2017. 4 Ki močno omejuje siceršnjo pravico pravdne stranke do samostojnega nastopanja (delovanja) v postopku (glej npr. sklep tukajšnjega sodišča II Cp 458/2017 z dne 9. 3. 2017). 5 Katere predpogoj je upoštevanje strankine pravice do informacije (glej J. Zobec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2009, tretja knjiga, str. 294, 295). 6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s kasnejšimi spremembami. 7 Pri čemer razlogi za vrnitev zadeve pred drugega sodnika (kot je to v pritožbi predlagala tožnica) niso izkazani. 8 Na kar opozarjata obe pritožbi.