Navedba osebnih podatkov na ovojnici vabila priči

Datum

19.09.2023

Številka

07121-1/2023/1166

Kategorije

Pravne podlage, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše vprašanje, v katerem navajate, da sta oba z ženo prejela vabilo kot priči v prekrškovni zadevi zoper tretjo osebo. Takoj ob prejemu pisanja ste opazili, da je na vaši ovojnici zapisan tudi datum vašega rojstva, kar se vam zdi izjemno sporno in se počutite, da je vsakdo, ki je imel pismo v rokah, bil seznanjen z vašimi osebnimi podatki. Prosite za mnenje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ.

Sodišča so dolžna spoštovati pravila varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, kar med drugim pomeni, da morajo imeti za vsakršno obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago, upoštevati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov.

Sodišče je tisto, ki presoja, kateri podatki so potrebni za odločitev v konkretnem postopku, ter nosi odgovornost za zakonito obdelavo.

Obrazložitev

Kot je razbrati iz vašega zaprosila, sprašujete v zvezi z navedbo tudi vašega datuma rojstva na ovojnici vabila, ki ste ga kot priča od sodišča prejeli v prekrškovni zadevi. V zvezi s tem pojasnjujemo, da IP skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ. Že iz 20. in 122. uvodne izjave Splošne uredbe izhaja, da pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem. Tudi ZVOP-2 v prvem odstavku 57. člena določa, da nadzorne osebe IP niso pristojne za nadzor in izrekanje sankcij glede obdelav osebnih podatkov, izvršenih v okviru izvajanja zadeve sodišča iz 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona, ali s tem povezanega odločanja strokovnih sodelavcev ali sodniških pomočnikov po odredbi sodišča, kot to opredeljuje zakon, ki ureja sodišča, ali po določbah drugih zakonov, ki določajo njihovo samostojno delovanje.

Ker se tudi pošiljanje vabil pričam nanaša na obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organi, in gre torej pri tem za del sodnega odločanja, v zvezi s katerim mora biti zagotovljena neodvisnost sodstva, za nadzor nad ugotavljanjem zakonitosti navajanja podatkov na ovojnici vabila IP ni pristojen. Navedeno pomeni, da IP ni pristojen presojati kaj lahko (in mora) sodišče na ovojnici navajati in kaj ne.

Pojasnjujemo pa, da morajo tudi sodišča spoštovati pravila varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, kar med drugim pomeni, da morajo imeti za vsakršno obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago, upoštevati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (npr. tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe) ter zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Sodišče pa je tisto, ki presoja, kateri podatki so potrebni za odločitev v konkretnem postopku, ter nosi tudi odgovornost za zakonito obdelavo.

V zaključku zgolj v ponazoritev dodajamo, da je IP že vodil nadzorne postopke zoper upravljavce (sicer ne sodišča), v katerih se je izkazalo, da se je upravljavec za navajanje dodatnih podatkov na ovojnici odločil iz razloga, ker je na istem naslovu živelo več oseb z istim imenom in je pretehtal, da bi nezakonito razkritje osebnih podatkov drugi osebi pomenilo hujši poseg v zasebnost posameznika kot navedba podatka o datumu njegovega rojstva na ovojnici. Taka obdelava podatkov je z vidika upoštevanja načela sorazmernosti dopustna.

Lep pozdrav,

Pripravila

mag. Eva Kalan Logar, vodja državnih nadzornikov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka