Jedro

Pritožnica je do stopnje verjetnosti izkazala, da je prošnjo za podaljšanje roka podala na pristojno sodišče pred iztekom roka za dopolnitev tožbe, torej pravočasno. Ker o tej prošnji sodišče prve stopnje ni odločilo, ni bilo podlage za zavrženje tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva dne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec A. P. umrl pred vložitvijo tožbe. Tožeči stranki je zato s sklepom s 23. 10. 2019 naložilo, da v roku tridesetih dni popravi oziroma dopolni tožbo z navedbo osebe, ki je lahko pravdna stranka. Ko je po izteka roka ugotovilo, da tožeča stranka kljub pozivu ni navedla tožene stranke, ki je lahko pravdna stranka, je tožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sklep s 23. 10. 2019, s katerim je bila pozvana k popravi tožbe, prejela 6. 11. 2019 in je trideset dnevni rok iztekel 6. 12. 2019. V vmesnem času je pri zapuščinskem sodišču istega sodišča opravila poizvedbo o dedičih pokojnega toženca. Ker odgovora na poizvedbo ni prejela, je 5. 12. 2019 ponovno vložila prošnjo za pridobitev podatka, istega dne, torej pred potekom roka za dopolnitev tožbe, pa vložila še prošnjo za podaljšanje roka za popravo tožbe. Prošnji za podaljšanje roka je priložila poizvedbo z 12. 11. 2019, potrdilo o oddaji priporočene pošiljke in urgenco s 5. 12. 2019. Navedeno potrjuje odgovor na poizvedbo zapuščinskega sodišča z 12. 12. 2019, ki je bil odposlan 13. 12. 2019, in v katerem zapuščinsko sodišče pod opr. št. III D 1088/2108 odgovarja na podlagi vloge z 12. 11. 2019. Sodišče o prošnji za podaljšanje roka ni nikoli odločilo. Ker je tožbo zavrglo, ne da bi odločalo o podaljšanju roka, je izpodbijana odločitev napačna. Pritožbi prilaga več listin - kopijo poizvedbe z 12. 11. 2019, kopijo potrdila o oddaji priporočene pošiljke s 13. 11. 2019, kopijo urgence s 5. 12. 2019 in potrdila o oddaji priporočene pošiljke s 5. 12. 2019, s katero je oddala prošnjo za podaljšanje roka in urgenco glede poizvedbe, kopijo odgovora zapuščinskega sodišča s 13. 12. 2019, predlaga pa tudi vpogled v spis III D 1088/2108 zapuščinskega sodišča istega okrajnega sodišča. Hkrati s pritožbo dopolnjuje tožbo z navedbo dedičev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po podatkih pravdnega spisa sodišče prve stopnje v ta spis res ni prejelo nobene vloge (ne dopolnitve ne prošnje za podaljšanje roka).

5. Glede na navedbe v pritožbi, predložene in predlagane dokaze, je pritožbeno sodišče pridobilo spis zapuščinskega sodišča III D 1088/2018. Iz zapuščinskega spisa je razvidno, da je tožnica, potem ko je prejela sklep pravdnega oddelka za popravo tožbe, z vlogo z 12. 11. 2019 (list. št. 55 spisa III D 1088/2018), ki jo je zapuščinski oddelek prejel 13. 11. 2019, prosila za posredovanje podatkov o dedičih pokojnega toženca. 5. 12. 2019 (list. št. 59) je pri zapuščinskem oddelku ponovno zaprosila za podatek o tem (list. št. 59).1 Po podatkih zapuščinskega spisa je tožnica istega dne (to je 5. 12. 2019) na Okrajno sodišče v Ljubljani z navedbo opravilne številke IV P 1186/2019, pod katero se vodi obravnavani pravdni postopek, vložila tudi prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe (priloga C 17 in pošiljka pod št. RA 5135 1592 7SI, pripeta k list. št. 59, v spisu III D 1088/2018). Pritožnica je torej do stopnje verjetnosti izkazala, da je prošnjo za podaljšanje roka podala na pristojno sodišče pred iztekom roka za dopolnitev tožbe, torej pravočasno. Ker o tej prošnji sodišče prve stopnje ni odločilo, ni bilo podlage za zavrženje tožbe.

6. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. odstavek 365. člena ZPP), zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Odgovor zapuščinskega sodišča na poizvedbe tožnice je bil poslan šele 13. 12. 2019 (list. št. 60 v zapuščinskem spisu).