Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 1829/2019

ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1829.2019 Civilni oddelek

postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča določitev pripadajočega zemljišča k stavbi obstoj lastninske pravice prenehanje lastninske pravice dobrovernost pridobitelja pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona lastninjenje po ZGJS pridobitev statusa grajenega javnega dobra ustanovitev služnosti v javno korist odlok o kategorizaciji cest sporna dejstva obrazložitev odločbe materialno procesno vodstvo grajeno javno dobro pritožbene novote v pritožbenem postopku dovoljene novote
Višje sodišče v Ljubljani
23. april 2020

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ker ni ustrezno obravnavalo trditev nasprotne udeleženke o lastninski pravici in služnosti. Pritožbe so bile utemeljene, saj sodišče prve stopnje ni opravilo potrebne presoje in materialno procesno vodstvo, kar je kršilo pravico do poštene obravnave. Zadeva se vrača v nov postopek.
  • Ugotovitev pripadajočega zemljišča in prenehanje lastninske pravice.Sodba obravnava vprašanje, ali je lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču prenehala, če je druga oseba pridobila lastninsko pravico na podlagi zakonov, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja.
  • Presoja materialnopravnih in procesnih razlogov.Sodišče se ukvarja s tem, ali je sodišče prve stopnje pravilno presodilo trditve nasprotne udeleženke in ali je opravilo potrebno materialno procesno vodstvo.
  • Utemeljenost predloga za ustanovitev služnosti v javno korist.Sodba se osredotoča na vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj neprave stvarne služnosti vožnje v korist Mestne občine Ljubljana.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

ZVEtL-1 v tretjem odstavku 44. člena izrecno določa, da se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotavlja tudi, ali je lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (oziroma njegovem delu) prenehala, če je druga oseba lastninsko pravico na njem pridobila na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Četrti odstavek istega člena pa predvideva, da v tovrstnih postopkih sodišče ne posega v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa, razen če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev odkupne pravice na podlagi zakona ali v primeru, če med udeležencu ni spora o neobstoju ali omejitvi njihove pravice. Iz omenjenih določb torej izhaja, da pripadajočega zemljišča ne morejo predstavljati nepremičnine, na podlagi katerih je lastninsko pravico na podlagi samega zakona pridobila tretja oseba. V ta okvir pa sodi tudi pridobitev lastninske pravice na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje premoženja, ki je bilo v družbeni lastnini. Eden od takšnih zakonov je ZGJS.

Sodišče trditev druge nasprotne udeleženke ni vsebinsko presojalo niti ni navedlo, da to ne bi bilo potrebno, ker naj bi bile očitno (pravno) nerelevantne (s čimer pa se tudi sicer ne bi bilo moč strinjati), ali iz kakršnegakoli drugega razloga neupoštevne. V kolikor je menilo (pa kaj takega iz obrazložitve izpodbijanega ni razvidno), da so pritožničine trditve nezadostne oziroma premalo konkretne, pa bi moralo opraviti potrebno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nič od navedenega iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno. To pomeni, da so glede trditev (ugovorov) druge nasprotne udeleženke, ki jih nikakor ni moč opredeliti kot brezpredmetne, potrebni razlogi (v celoti) izostali.

Predpogoj za pritožbeno presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje je obstoj jasnih (neprotislovnih) ugotovitev glede bistvenih (spornih) dejstev. V konkretnem primeru je presoja sklicevanja MOL na pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v skladu s 76. členom ZGJS (oziroma na drugi strani trditev, s katerimi je predlagatelj temu ugovarjal), od (ne)utemeljenosti katerega je odvisno, ali v konkretnem primeru lahko govorimo o pripadajočem zemljišču (ali ne), v celoti izostala. Nadalje je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga MOL po ustanovitvi služnosti v javno korist zmotno izhajalo iz okoliščine, da njen obstoj med udeleženci ni bil sporen.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 26. 2. 2019: - ugotovilo (I. točka izreka), da predstavljata parceli št. 27/10 in 27/11, k.o. X, pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z naslovom Nabrežje 6 in 8 (ID znak 0001), - ugotovilo (II. točka izreka), da parcela št. 27/12, k.o. X, predstavlja skupno pripadajoče zemljišče dveh stavb in je v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov stavbe z naslovom Nabrežje 6 in 8 (ID znak 0001) ter Republike Slovenije kot lastnice parcele št. 28/1 iste k.o., na kateri stoji stavba z naslovom Ulica 1 (ID znak 0002), - ugotovilo (III. točka izreka), da predstavljajo parcele št. 27/1, 27/9, 27/5 in 27/6, k.o. X, pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z naslovom Ulica 3 (ID znak 0003), - ugotovilo (IV. točka izreka), da obstoji na parcelah št. 27/1 in 27/11, k.o. X, neprava stvarna služnost hoje oziroma pešpoti za nedoločen krog oseb v korist Mestne občine Ljubljana, - ugotovilo (V. točka izreka), da obstoji na parcelah št. 27/9 in 27/12, k.o. X, neprava stvarna služnost vožnje za nedoločen krog oseb z osebnimi avtomobili in intervencijskimi vozili v korist Mestne občine Ljubljana, - ustanovilo (VI. točka izreka) brezplačno služnost dostopa preko služeče parcele št. 27/10 do fasade stavbe Ulica 3, kletnih oken in zasilnega izhoda v tej stavbe, za potrebe občasnega dostopa in vzdrževanja, za čas dokler stavba stoji, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z naslovom Ulica 3 (ID znak 0003), - odločilo, da se zemljiškoknjižni vpisi po pravnomočnosti sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka, opr. št. III N 322/2013 (VII. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelj, druga nasprotna udeleženka, sedmi in osmi udeleženec.

3. Predlagatelj se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje zoper V. točko izreka in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevek nasprotne udeleženke zavrne, podredno, da postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, oziroma podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Z izpodbijano odločitvijo naj bi sodišče prve stopnje povsem razvrednotilo in izvotlilo resnični stvarnopravni položaj obravnavanega pripadajočega zemljišča, hkrati pa ga ex post nezakonito vključilo v obseg javnega cestnega omrežja, čemur sporne zemljišče v relevantnem času nikoli ni služilo in še danes ne služi. Sodišče je v 43. točki obrazložitve navedlo le razloge dejanske in procesne narave. V nasprotju s četrtim odstavkom 324. člena ZPP ni navedlo nobene materialnopravne podlage, po kateri naj bi nasprotna udeleženka MOL na spornem zemljišču pridobila (imela) sporno služnost vožnje v javno korist. Zato se predlagatelj o tej odločitvi niti ne more popolnoma izjaviti, saj ne ve, na katero pravno podlago se je pri izpodbijani odločitvi sodišče oprlo. Pritožba zatrjuje kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma 22. člena Ustave RS. V nadaljevanju obširno pojasnjuje, na kakšne načine je lahko služnost v javno korist v preteklosti nastala. V konkretnem primeru sodišče ni ugotovilo nobenih pravo-tvornih dejstev, ki bi lahko utemeljevala pridobitev tu sporne služnosti vožnje v javno korist, ne na podlagi razlastitvenih predpisov ne na podlagi priposestvovanja. Dejstva navedena v 43. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ne predstavljajo dejanskega stanja, ki bi po materialnem pravu utemeljevala obstoj takšne služnosti. Sodišče prve stopnje je očitno prezrlo predlagateljeve navedbe, podane v tretji pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2018, da je šlo pri investiciji občinskega sklada v 80-ih letih prejšnjega stoletja za namensko investicijo v zunanjo ureditev pripadajočega zemljišča stavb Nabrežje 6-8 in stavbe A., ne pa morebiti za investicijo v javno cesto. Ker se sodišče do teh trditev ni opredelilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako kršitev 22. člena Ustave RS. Ugotovitve sporne služnosti vožnje v javno korist ne more utemeljevati niti dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da je sporno zemljišče danes urejeno na način, kot je bilo ugotovljeno na sodnem ogledu dne 15. 9. 2017. Predrugačenje dejanskega stanja v smislu samovoljnega postavljanja prometne signalizacije v času trajanja postopka ne more pomeniti, da je nasprotna udeleženka MOL na sporni poti pridobila služnost vožnje v javno korist. Nasprotna udeleženka MOL v tem postopku ni navajala pravne podlage, po kateri naj bi pridobila sporno služnost vožnje v javno korist, ne zatrjevala sklepčnih dejstev, ki bi to utemeljevala, še najmanj pa zanje ponudila dokaze. Še najdlje pri utemeljevanju javne narave sporne dovozne poti je MOL prišla v vlogi z dne 27. 11. 2017 (pritožba omenja, kaj naj bi MOL v tej vlogi navajala oziroma česa ni). Četudi bi držalo, kot navaja sodišče prve stopnje, da noben od udeležencev ni izrecno nasprotoval zahtevku nasprotne udeleženke MOL (kar pa ne drži), sodišče njenemu očitno nesklepčnemu zahtevku ne bi smelo ugoditi. Nasprotna udeleženka je začela javni značaj sporne dovozne poti zatrjevati v pripravljalni vlogi z dne 27. 11. 2017, tam pa je primarno uveljavljala, da gre za njeno izvenknjižno last, pridobljeno po 76. členu ZGJS. Zgolj obiter dictum in podredno pa je uveljavljala, da ima na njej služnost vožnje v javno korist brez kakršne koli dodatne obrazložitve. Pritožnik omenja, kaj je navajal v drugi pripravljalni vlogi z dne 25. 5. 2015. Javnemu značaju sporne dovozne poti pa je obrazloženo in obširno nasprotoval zlasti v tretji pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2018, v kateri je (med drugim) odgovarjal na vlogo nasprotne udeleženke z dne 27. 11. 2017. Četudi tam ni izrecno navedel, da nasprotuje prav ugotovitvi sporne služnosti vožnje v javno korist, iz vsebine omenjene vloge povsem jasno izhaja, da nasprotuje vsem zatrjevanjem nasprotne udeleženke MOL, s katerim ta utemeljuje svoje pravice na sporni dovozni poti, sploh pa njeni javni rabi. Če je imelo sodišče o tem pomisleke, pa bi moralo izvesti materialno-procesno vodstvo (česar pa ni storilo)

4. Druga nasprotna udeleženka (MOL) se pritožuje zoper sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da predlog predlagateljev zavrže oziroma, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma navaja, kako naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo. Sledilo je izvedenskemu mnenju izvedenke urbanistične stroke, a izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, temveč je njegova pristojnost v tem, da odgovori na vprašanja urbanistične stroke, ki se v vsakem konkretnem primeru pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1, in s tem pomaga sodišču pri njegovi končni odločitvi. Sodišče ni obrazloženo ocenilo niti v celoti pojasnilo, zakaj ni upoštevalo pripomb, ki jih je nasprotna udeleženka podala na izvedensko mnenje sodne izvedenke, kaj šele odgovorilo na vse njene tekom postopka podane ugovore. V postopku glede obravnavanih zemljišč je navajala, da predstavljajo cestni svet na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 70/05, št. 33/08), do katerega se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo. Prav tako je popolnoma spregledalo njene navedbe, ki se nanašajo na proces lastninjenja spornih nepremičnin. Glede na to, da sta bili nepremičnini s parc. št. 27/7 in 27/2, obe k.o. X, v družbeni lastnini, je za ugotovitev, kdo je v procesu lastninjenja pridobil lastninsko pravico, odločilno, na podlagi katerega predpisa se je pravica uporabe preoblikovala v lastninsko pravico. V konkretnem primeru, ko gre za javno cesto (ulica Nabrežje) in posledično infrastrukturni objekt, je lastninjenje potekalo na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah. Pritožba navaja, kaj je omenjeni zakon določal v 76. členu. Ker je gledališka dejavnost kot taka dejavnost lokalnega kot tudi državnega pomena, je zunanjo ureditev (cesto s pločnikom) uredil in izvedel njen pravni prednik, ki je bil tako tudi investitor izgradnje oziroma ureditve teh površin, stanovalci predmetnih stavb pa pri investiciji niso sodelovali. Z dnem uveljavitve ZGJS so predmetne nepremičnine na podlagi določb omenjenega zakona postale lastnina Mesta Ljubljane, katerega pravna naslednica je pritožnica. Sama je po zakonu veljavno pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, čeprav pri vseh ni prišlo do njene vknjižbe v zemljiški knjigi. Če bi sodišče pravilno upoštevalo status ceste Nabrežje kot kategorizirane javne ceste, ustanovitev neprave stvarne služnosti na spornih nepremičninah ne bi bilo potrebna.

5. Sedmi udeleženec (Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov sravbe na naslovu Cesta 11) se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga spremeni tako, da izreku doda še novi točki, v katerih naj bi se ugotovilo, da na parcelah št. 27/1 in 27/11, k.o. X, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na Cesti 11 obstoji stvarna služnost hoje oziroma pešpoti, na parceli št. 27/11 pa v njihovo korist tudi služnost parkiranja osebnih in drugih vozil, prav tako da obstoji na parcelah št. 27/9 in 27/12, k.o. X, stvarna služnost vožnje z vsemi vozili v korist prej omenjenih etažnih lastnikov, na parceli št. 27/12 pa tudi služnost parkiranja osebnih in drugih vozil v njihovo korist. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbijana odločitev naj bi bila sprejeta brez upoštevanja (njihovega) predloga po vzpostavitvi služnosti pešpoti, vožnje in parkiranja tudi v korist vsakokratnih lastnikov stavbe na naslovu Cesta 11, katere obstoj naj bi potrjevalo spisovno gradivo. Služnost, ki jo je sodišče ugotovilo v korist MOL, ne rešuje na ustrezen način njihovega položaja, saj ne zajema pravice do parkiranja in se tudi ne glasi izrecno v njihovo korist. Sodišče je enoznačno upoštevalo interese etažnih lastnikov Nabrežje 6-8, povsem pa je zanemarilo potrebe lastnikov stavbe na naslovu Cesta 11 po parkirnih mestih, kar je pripeljalo do nepravične in nepravilne razdelitve po prostem preudarku (43. člen ZVEtL), zaradi česar je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Pri svoji odločitvi ni v celoti upoštevalo prostorske pogojenosti zemljišča s stavbo na Cesti 11, prav tako ni pravilno uporabilo določb ZVEtL. Parceli št. 27/11 in 27/12 predstavljata najbližjo možno parkirno mesto za vsakokratne etažne lastnike na Cesti 11. 6. Osmi udeleženec (D., d.o.o.) se zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev procesnega prava pritožuje zoper III., IV. in V. točko izreka sklepa in predlaga njihovo spremembo oziroma razveljavitev ter po potrebi vrnitev zadeve v nov postopek. Sodišče je kot podlago svoje odločitve uporabilo 43. člena ZVEtL-1, ne pa četrtega odstavka 44. člena istega zakona. Tudi iz zgodovinskega izpisa zemljiške knjige izhaja, da je udeleženec solastninsko pravico na parcelah št. 27/5, 27/6, 27/1 in 27/9, vse k.o. X, pridobil odplačno na podlagi kupne pogodbe z dne 8. 11. 1995. Sodišče ni upoštevalo udeleženčevega zatrjevanje v zvezi z odplačno pridobitvijo parcel, prav tako ne zemljiškoknjižnega stanja, ki prikazuje odplačno pridobitev parcel z njegove strani. Pozvalo ga je k predložitvi pogodbe, iz katere bi bilo razvidno, kaj naj bi predstavljal njegov idealni delež v naravi, čeprav se je z dejstvom, da parcela št. 27/7 (sedaj 27/1 in 27/9) v naravi predstavlja parkirišče, lahko seznanilo tudi na naroku na kraju samem dne 15. 9. 2017. Nadalje bi moralo njegovo odplačno pravno-poslovno pridobitev solastninske pravice upoštevati že v skladu z domnevo lastninske pravice, upoštevaje katero je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Udeleženec, ki kupno pogodbo z dne 8. 11. 1995, prilaga pritožbi, pojasnjuje, da skladno z ustaljeno sodno prakso določb ZPP o prekluziji ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek. Prav tako s sklepom z dne 6. 6. 2018, s katerim je bil pozvan na predložitev kopije pogodbe ali drugih dokazil, na morebitno prekluzijo ni bil izrecno opozorjen. V nadaljevanju omenja, kaj izhaja iz kupne pogodbe z dne 8. 11. 1995 oziroma ostalih predloženih listin. Izpodbija tudi odločitev v IV. in V. točki izreka, saj za ustanovitev stvarne služnosti v korist MOL ni pravne podlage. Ugotovitev služnosti je nepotrebna, prav tako pa služnosti na lastni stvari po splošnih načelih sploh ni mogoča. Obenem ustanovitev služnosti neutemeljeno posega v njegovo solastninsko pravico. Sodišče ni obrazložilo, zakaj šteje, da predstavljajo parcele št. 27/5, 27/6 in 27/7, vse k.o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi Ulica 3, Ljubljana, prav tako, zakaj naj bi zatrjevana uporaba navedenih parcel s strani etažnih lastnikov Ulice 3 za potrebe sanacije stavbe na njenem severovzhodnem delu pomenila, da predstavljajo parcele pripadajoče zemljišče k stavbi. Slednja namreč ne more ustrezati pojmu redne rabe zemljišča. 7. Druga nasprotna udeleženka je v odgovoru predlagala zavrnitev ostalih pritožb, predlagatelj pa je v odgovoru predlagal zavrnitev njene pritožbe.

8. Pritožbe so utemeljene.

9. ZVEtL-11 v tretjem odstavku 44. člena izrecno določa, da se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotavlja tudi, ali je lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (oziroma njegovem delu) prenehala, če je druga oseba lastninsko pravico na njem pridobila na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Četrti odstavek istega člena pa predvideva, da v tovrstnih postopkih sodišče ne posega v pravice oseb, ki so na takih zemljiščih pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa, razen če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev odkupne pravice na podlagi zakona ali v primeru, če med udeležencu ni spora o neobstoju ali omejitvi njihove pravice. Iz omenjenih določb torej izhaja, da pripadajočega zemljišča ne morejo predstavljati2 nepremičnine, na podlagi katerih je lastninsko pravico na podlagi samega zakona pridobila tretja oseba.3 V ta okvir pa sodi tudi pridobitev lastninske pravice na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje premoženja, ki je bilo v družbeni lastnini. Eden od takšnih zakonov je Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS),4 ki v prvem odstavku 76. člena določa, da so z dnem njegove uveljavitve postale lastnina republike, občine oziroma Mesta Ljubljana infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. in prvega odstavka 72. člena istega zakona, vključno s sredstvi, ki so bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil, iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta (sredstva solidarnosti in vzajemnosti), ali bila neodplačno prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena omenjenega zakona.

10. Druga nasprotna udeleženka v svoji pripravljalni vlogi z dne 24. 11. 2017 svojega ugovora, zakaj v konkretnem primeru ne gre za pripadajoče zemljišče, ni utemeljevala zgolj s trditvami o kategorizirani javni poti (o grajenem javnem dobru lokalnega pomena)5 in sklicevanjem na Odlok o kategorizaciji občinskih cest Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 70/05, št. 33/08), ampak ob zatrjevanju, da je v 80-ih letih prejšnjega stoletja (iz razloga, ker je gledališka dejavnost tako lokalnega kot državnega pomena) njen pravni prednik kot investitor uredil (zgradil) zunanjo ureditev (cesto s pločnikom),6 izpostavljala tudi pridobitev lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah (s strani svojega pravnega prednika) na temelju prej omenjenih določb (o lastninjenju) 76. člena ZGJS.

11. Kot druga nasprotna udeleženka upravičeno7 ugotavlja v pritožbi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo ne do njenega sklicevanja na v prejšnji točki te obrazložitve omenjeni odlok, niti (kar je po mnenju tega sodišča še pomembneje) do njenih trditev v zvezi z lastninjenjem spornih nepremičnin; to je do zatrjevanja pridobitve lastninske pravice v skladu s 76. členom ZGJS8 (teh pritožničinih trditev sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri sicer povzema vsebino njene vloge z dne 24. 11. 2017, niti ne omenja). Skratka teh trditev ni vsebinsko presojalo9 niti ni navedlo, da to ne bi bilo potrebno, ker naj bi bile očitno (pravno) nerelevantne (s čimer pa se tudi sicer ne bi bilo moč strinjati), ali iz kakršnegakoli drugega razloga neupoštevne. V kolikor je menilo (pa kaj takega iz obrazložitve izpodbijanega ni razvidno), da so pritožničine trditve nezadostne oziroma premalo konkretne, pa bi moralo opraviti potrebno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP10 v zvezi s 37. členom ZNP11). Nič od navedenega iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno. To pomeni, da so glede trditev (ugovorov) druge nasprotne udeleženke, ki jih nikakor ni moč opredeliti kot brezpredmetne, potrebni razlogi (v celoti) izostali. Posledično je bila slednji kršena pravica do poštene in enakopravne obravnave (pravica do izjave),12 hkrati pa iz istega razloga (pravilnosti) izpodbijane odločitve ni moč preizkusiti.

12. Prav tako je utemeljeno predlagateljevo pritožbeno izpodbijanje odločitve v V. točki izreka, v okviru katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji na parcelah št. 27/9 in 27/12, k.o. X, neprava stvarna služnost vožnje za nedoločen krog oseb z osebnimi avtomobili in intervencijskimi vozili v korist Mestne občine Ljubljana/MOL (druge nasprotne udeleženke). Kar se tiče same vsebinske utemeljitve omenjene odločitve, je sodišče prve stopnje v okviru 43. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa zgolj (na splošno) ugotovilo, da so osebna vozila tudi v času, ko uvoz in izvoz na Pot ni bil dovoljen preko sedanjih parcel št. 843 in 842, prehajala preko teh parcel, da je prometni režim (tedaj sicer zaprtega tipa) določalo že gradbeno dovoljenje za današnjo zunanjo ureditev (katere investitor je bil občinski sklad za urejanje zemljišč) in da je bil v sedanjem času (po začetku tega postopka) dejansko urejen izvoz na Cesto. Vendar pa izostanek potrebnih vsebinskih razlogov (kar izpostavlja pritožba) upoštevaje pojasnilo v sprotni opombi št. 47 izpodbijanega sklepa, da sodišče prve stopnje o zahtevku na ugotovitev (ne)obstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču13 odloči le če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju oziroma o odločilnih dejstvih (drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1),14 niti ni ključen. Bistvena je okoliščina, da je sodišče prve stopnje očitno napačno presodilo, da niti zoper predlog MOL (po ugotovitvi obstoja služnosti) niti »napoved« (omenjenega sodišča) v sklepu z dne 16. 4. 2018 ni bilo izrecnih/ustreznih navedb (ugovorov) o spornosti obstoja takšne služnosti.

13. Sklicevanje na »napoved« ugotovitve neprave stvarne služnosti vožnje za nedoločen krog oseb z osebnimi avtomobili in intervencijskimi vozili v korist Mestne občine Ljubljana v 3. točki obrazložitve sklepa z dne 16. 4. 2018 je neprepričljivo iz več razlogov. Kot prvo je šlo zgolj za »napoved« v obrazložitvi sklepa, zoper katerega ni bilo pritožbe. Še pomembneje je, da je bila (kot je moč razbrati tudi iz same obrazložitve izpodbijanega sklepa) ta »zgolj« posledica v pripravljalni vlogi druge nasprotne udeleženke (podredno) podanega predloga po ugotovitvi obstoja neprave stvarne služnosti hoje/pešpoti ter vožnje z osebnimi avtomobili in intervencijskimi vozili v javno korist. Takšnega predloga nasprotna udeleženka ni posebej/dodatno utemeljevala, ampak je bil podan na koncu vloge, v kateri je (kot je bilo predhodno ugotovljeno) svoj ugovor zoper ugotovitev pripadajočega zemljišča utemeljevala s sklicevanjem na javno naravo obravnavanih površin, Odlok o kategorizaciji občinskih cest Mestne občine Ljubljana in lastninjenje v skladu s 76. členom ZGJS. Omenjenim trditvam pa je predlagatelj v svoji pripravljalni vlogi z dne 21. 2. 2018 obrazloženo (konkretizirano) ugovarjal. Res je, da predlogu za ugotovitev obstoja služnosti kot takemu ni izrecno ugovarjal, a je (kar je v tem oziru bistveno) jasno in argumentirano ugovarjal razlogom, ki jih je nasprotna udeleženka podala v zvezi z javno (pravno) naravo obravnavanih zemljišč in ki so glede na to, da v zvezi z njim ni podala nobenih dodatnih (posebnih) razlogov, očitno veljali tudi za predlog po ugotovitvi služnost. Če je imelo kakršnekoli pomisleke v zadostnost (v zvezi s tem podanih) trditev katerega koli od obeh omenjenih udeležencev postopka, bi moralo sodišče prve stopnje tudi v tem oziru (kot opozarja pritožnik) opraviti potrebno materialno-procesno vodstvo.

14. Že v posledici ugoditve pritožbama druge nasprotne udeleženke in predlagatelja je bilo potrebno ugoditi tudi pritožbama sedmega in osmega udeleženca. Osmi udeleženec (D., d.o.o.) je v postopku na prvi stopnji obstoju pripadajočega zemljišča v zvezi s parcelami št. 27/5, 27/6 in 27/7 (sedaj 27/1 in 27/9), k.o. X, nasprotoval s sklicevanjem na svojo odplačno pridobitev solastniških upravičenj na njih,15 pri čemer naj bi parcelo št. 27/7 kupil ob predpostavki, da je pridobljeni idealni delež identičen površini parkirišča, ki se nahaja na njej in ki ga bo uporabljal za svojo dejavnost.16 Pogodbe, ki naj bi njegove trditve izkazovala, kasneje kljub pozivu sodišča prve stopnje v sklepu z dne 6. 6. 2018 ni predložil.17 Čeprav je to storil šele skupaj z obravnavano pritožbo, jo bo moralo sodišče prve stopnje (saj prekluzije v nepravdnem postopku z ozirom na njegov primarni cilj18 ni moč razlagati na enako strikten način kot v pravdnem postopku;19 v konkretnem primeru pa je enako pomembno tudi dejstvo, da izvedba tega dokaza samega postopka v ničemer ne bo podaljšala) v ponovljenem postopku ob presoji utemeljenosti udeleženčevih trditev (dokazno) upoštevati.

15. Predpogoj za pritožbeno presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje je obstoj jasnih (neprotislovnih) ugotovitev glede bistvenih (spornih) dejstev. V konkretnem primeru je presoja sklicevanja MOL na pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah v skladu s 76. členom ZGJS (oziroma na drugi strani trditev, s katerimi je predlagatelj temu ugovarjal), od (ne)utemeljenosti katerega je odvisno, ali v konkretnem primeru lahko govorimo o pripadajočem zemljišču (ali ne), v celoti izostala. Nadalje je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga MOL po ustanovitvi služnosti v javno korist zmotno izhajalo iz okoliščine, da njen obstoj med udeleženci ni bil sporen. Iz omenjenih razlogov, pa tudi zaradi opredelitve do (dokaznega) pomena listin, ki jih je osmi udeleženec v utemeljitev svojega sklicevanja na pravno-poslovno pridobitev (so)lastninskih upravičenj na obravnavanih nepremičninah priložil pritožbi (in ki predstavljajo dovoljene pritožbene novote), je bilo potrebno pritožbam druge nasprotne udeleženke, predlagatelja in osmega udeleženca (posledično pa tudi pritožbi sedmega udeleženca) ugoditi, sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

16. Neobstoja zaključkov/razlogov glede enega od ključnih materialno-pravnih ugovorov to sodišče ni odpravljalo samo, saj bi s tem (prekomerno) poseglo v pravico strank do pravnega sredstva. Poleg tega lahko po naravi stvari takšno situacijo z navedbo jasnih razlogov odpravi predvsem sodišče prve stopnje samo, s čimer bo (šele) omogočilo preizkus svoje odločitve. Pravica do izjave kot temeljna sestavina poštenega postopka je stranki priznana na vsaki stopnji sojenja, zaradi česar bi bila z morebitno odpravo pomanjkljivosti v izpodbijani odločbi s strani tega sodišča bistveno okrnjena pravica do pritožbe.20 Iz teh razlogov je bilo potrebno v konkretnem primeru (kljub relativni starosti zadeve) pred pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS) dati prednost varstvu pravic do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).

17. V ponovljenem postopku naj se sodišče prve stopnje ob presoji trditev osmega udeleženca opredeli do kupoprodajne pogodbe in ostalih listin, ki jih je slednji priložil pritožbi, predvsem pa (konkretno/argumentirano) do sklicevanja MOL na obstoj grajenega javnega dobra, Odlok o kategorizaciji občinskih cest Mestne občine Ljubljana in pridobitev lastninske pravice na podlagi 76. člena ZGJS oziroma hkrati do utemeljenosti trditev, s katerimi je predlagatelj to sklicevanje izpodbijal (pri čemer naj upošteva, da je v tem okviru nasprotoval tudi obstoju služnosti v javno korist21). V kolikor bo ugotovilo, da je potrebno udeležence (v okviru materialno-procesnega vodstva) pozvati k dodatnim (pojasnilnim) trditvam, ali da je potrebno dokazni postopek dopolniti, naj to stori, sicer pa ponovno odloči in svojo odločitev celostno obrazloži. 18. Odločitev o priglašenih stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017. 2 Oziroma da gre za »oviro« ugotovitvi o obstoju pripadajočega zemljišča. 3 Glej npr. sklep tega sodišča I Cp 2250/2018 z dne 27. 3. 2019. 4 Uradni list RS, št. 32/93, s kasnejšimi spremembami. 5 Kar je podobno zatrjevala že v vlogah (pripombah na mnenje) z dne 3. 2. 2015 in 19. 5. 2015. 6 Stanovalci pa pri investiciji niso sodelovali. 7 Ni pa moč slediti njenemu (neobrazloženemu) pritožbenemu predlogu temu sodišče, da naj predlagateljev predlog zavrže. 8 V tem okviru v pritožbi navaja tudi, da je iz razloga, ker sta bili nepremičnini s parc. št. 27/7 in 27/2, obe k.o. X, v družbeni lastnini, za ugotovitev, kdo je v procesu lastninjenja pridobil lastninsko pravico, odločilno, na podlagi katerega predpisa se je pravica uporabe preoblikovala v lastninsko pravico. Kot je to razvidno iz njenega preostalega navajanja, naj bi bil to očitno (76. člen) ZGJS. 9 Niti na drugi strani trditev predlagatelja o njihovi neutemeljenosti. 10 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 11 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami. 12 Glej npr. odločbi Ustavnega sodišča RS Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 in Vrhovnega sodišča RS II Ips 329/2017 z dne 22. 2. 2018. 13 Glej 47. člen ZVEtL-1. 14 V nasprotnem primeru pa nepravdni postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. 15 Glej tretji oziroma četrti odstavek 44. člena ZVEtL-1. 16 Glej 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa oziroma vlogo z dne 25. 5. 2018. 17 Glej sprotno opombo št. 45 izpodbijanega sklepa. 18 Ki je v dokončni ureditvi razmerij med udeleženci. 19 Glej VSL sklep II Cp 760/2018 z dne 5. 9. 2018. 20 Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 176/2017 z dne 19. 10. 2017, II Ips 329/2017 z dne 22. 2. 2018 in II Ips 333/2016 z dne 6. 9. 2018. 21 Ali bo do odločanja o obstoju omenjenih služnosti sploh prišlo, pa je seveda odvisno tudi (oziroma predvsem) od utemeljenosti sklicevanja MOL na pridobitev lastninske pravice (na predmetnih zemljiščih) v skladu z določbami ZGJS.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia