Jedro

Odločbe se ne da preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso razvidni iz mnenja študentskega sveta, prav tako niso razvidni iz obrazložitve odločbe. Izostala je ugotovitev, ali je mnenje je o tožnikovih pedagoških sposobnostih sestavljeno v skladu s 88. in 89. členom Meril za volitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani, sprejetih na seji senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 10. 2011, na katero ocenjevalno obdobje se nanaša, količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga za ocene tožnikovega predagoškega dela.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Akademije za gledališče, radio, film in televizijo št. 104-25/2018 z dne 20. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da se tožnik ponovno (prvič) ne izvoli v naziv docenta za področje ... (1. točka izreka) in ugotovil, da v postopku ni bilo stroškov (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je organ svojo odločitev oprl na negativno mnenje študentov, ki so tožnika označili za nepozornega in premalo angažiranega. Na tej podlagi organ ugotavlja, da tožnik ne izvaja določenih ur po urniku ter da študentom zagotavlja, da se bodo dobili in takrat predelali celotno snov. Po oceni študentov tožnik ne pozna sodobne tehnike, zaradi česar ni usposobljen za svetovanje, pomoč in podporo. Študentje ostajajo brez komentarja glede ustvarjenih izdelkov, ko se tožnik končno le pojavi na delu, pa moti učni proces in pri snemanju ne deluje konstruktivno.

3. V okviru pravice do izjave je tožnik zavrnil vse očitke in odgovornost za nastalo situacijo pripisal tudi študentom, ki jim je očital odsotnost, neizpolnjevanje študijskih obveznosti v roku, pomanjkanje vedoželjnosti in samostojnosti ter nezavedanje svojih dolžnosti in nespoštovanje dogovorov.

4. Iz nadaljnjih ugotovitev organa prve stopnje je razvidno, da so senatorji študenti na seji senata ponovno poudarili, da je tožnikov odnos do študentov izrazito nepedagoški in da do sprememb na bolje ni prišlo niti po mediaciji med tožnikom in študenti. Na podlagi gradiva in izjav študentov so senatorji ocenili, da tožnik ni izkazal pedagoške usposobljenosti v skladu z 41. členom Meril za volitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani, sprejetih na seji senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 10. 2011 (v nadaljevanju Merila).

5. Glede na navedeno je senat Akademije za gledališče, radio, film in televizijo na podlagi 55. člena Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis) in 25. člena Meril ugotovil, da tožnik kljub izpolnjevanju nekaterih pogojev za izvolitev ne izkazuje zadostne pedagoške usposobljenosti, ki je ob upoštevanju 37. člena Meril nujen (splošen) pogoj za izvolitev v pedagoški naziv. Upravni organ meni, da je osnovna naloga vsakega pedagoškega delavca, da svoje strokovno znanje in izkušnje preda študentom, do katerih mora imeti spoštljiv odnos, jih obravnavati enakopravno ter jih spodbujati k učenju in nadaljnjemu poučevanju. Izpostavlja, da je Študentski svet (v nadaljevanju ŠS) UL AGRFT tožniku podal negativno mnenje, kar je zadosten dokaz, da ni primeren za poučevanje, zaradi česar ne more izpolnjevati nujnega (splošnega) pogoja pedagoške usposobljenosti. Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, strokovne, umetniške, pedagoške in raziskovalne usposobljenosti (147. člen Statuta Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju Statut UL), izpolnjevanje količinskih pogojev za izvolitev v naziv pa le pogoj za obravnavo vloge za izvolitev in ne ustvarja pravice do izvolitve.

6. Senat UL je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo. Uvodoma je ugotovil, da so vsi trije strokovni poročevalci podali pozitivno mnenje o tožnikovi usposobljenosti in da je ŠS UL AGRFT podal negativno mnenje o tožnikovem pedagoškem delu. Organ druge stopnje je menil, da pozitivno mnenje, ki ga je ŠS podal v prejšnjih postopkih za izvolitev, in dodatna ločena pozitivna mnenja, ki se nanašajo na daljše obdobje in ne le na zadnje izvolitveno obdobje, ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, saj naziv docenta ni trajen, ampak omejen na 5 let. Poudaril je, da se pri ponovni izvolitvi vedno presoja pedagoška usposobljenost v aktualnem obdobju za izvolitev. Tožnikove navedbe, da je trenutno stanje posledica njegove odsotnosti zaradi bolezni, je tožena stranka zavrnila s sklicevanjem na 151. člen Statuta in pojasnilom, da se na zahtevo kandidata v dobo izvolitve v naziv ne šteje čas nepretrgane bolniške odsotnosti, daljše od 6 mesecev. Menil je, da je organ prve stopnje natančno obrazložil svojo presojo, da tožnikova pedagoška usposobljenost ni na ravni za izvolitev v naziv docent. Tožnik se je do mnenja ŠS opredelil že pred odločanjem organa prve stopnje, s čimer mu je bila omogočena pravica do izjave. Senat AGRFT je ob obravnavi njegove vloge izvedel volitve, na katerih so člani senata glasovali avtonomno, po lastni vesti. Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, strokovnih ali umetniških in pedagoških usposobljenosti (6. in 55. člen ZVis in 25. člen Meril).

7. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo. Uvodoma ugotavlja, da se je tožena stranka oprla izključno na negativno mnenje študentov, izpolnjenost ostalih pogojev za izvolitev pa ni bila sporna. V nadaljevanju navaja, da se pogoj izkazane pedagoške usposobljenosti skladno z 41. členom Meril ne izkazuje le z mnenjem ŠS, ampak tudi na podlagi ankete med študenti, ki se jo izvaja vsako leto po končanih predavanjih, v okviru katerih je kandidat opravljal pedagoško delo. Meni, da so rezultati vseh anket v predhodni izvolitveni dobi, opremljeni s komentarjem ŠS, osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah. Opozarja, da iz negativnega mnenja ŠS z dne 21. 6. 2018 jasno izhaja, da anketa ni bila izvedena v letih 2016 in 2017. Pri tem je najprej navedeno, da zato, ker ni bilo podanih nobenih ocen, nato pa predsednica ŠS navaja, da analiza izvajalca ni bila narejena zaradi prenizkega števila odgovorov. Trdi, da iz negativnega mnenja ŠS z dne 21. 6. 2018 izhaja, da je bilo izdelano na podlagi „naknadno oddanih pisnih mnenj študentov“.

8. Po tožnikovem mnenju je bil nezakonit že postopek izdelave mnenja ŠS, saj to ni izdelano skladno z 88. in 90. členom Meril in ne odraža dejanskega mnenja študentov, ki jih je tožnik poučeval v izvolitveni dobi. Za tako izveden postopek upravni organ ni imel pravne podlage, saj Merila izrecno predpisujejo komentar ŠS v zvezi z rezultatom anket med študenti, ki se jih izvaja vsako leto po končanih predavanjih. Tožnik se sklicuje tudi na pritožbene navedbe, v okviru katerih je predložil izjave študentov, ki niso bili seznanjeni z mnenjem ŠS in se z njim ne strinjajo, ter opozarja, da se tožena stranka ni opredelila do teh izjav. Trdi, da so mnenje izrazili le študenti, ki so bili odsotni iz zasebnih razlogov, ter niso izpolnjevali študijskih obveznosti in izkazali vedoželjnosti in samostojnosti, zaradi česar taka mnenja ne morejo izkazovati tožnikove pedagoške usposobljenosti. Hkrati izpostavlja, da je število študentov na AGRFT majhno, zaradi česar lahko posameznik, ki ima morda negativno mnenje o tožniku, s svojo aktivnostjo doseže bistveno več, kot bi na kakšni drugi fakulteti, kjer bi bil preglasovan. Zato naj bi bilo treba pri vrednotenju upoštevati tudi pritožbi priložena pozitivna mnenja. Navedene izjave študentov naj bi jasno nakazovale na to, da mnenje ŠS z dne 21. 6. 2018 ne predstavlja mnenja študentov, kot ga predvidevajo Merila.

9. Glede na vse navedeno bi morala tožena stranka pri odločanju o tožnikovi izvolitvi v naziv docenta upoštevati tudi rezultate anket v predhodni izvolitveni dobi, po potrebi pridobiti komentar ŠS glede teh anket in tudi na tej podlagi presojati tožnikovo pedagoško uspešnost. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek ter priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

10. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo za tožnikove trditve, da je bila njegova pedagoška usposobljenost ugotovljena le na podlagi študentskega mnenja, brez opravljenih študentskih anket o pedagoškem delu tožeče stranke, in da študentsko mnenje ne vsebuje vseh sestavin iz v 88. člena Meril, navedla, da so tožbene novote, ki ji tožnik ni zatrjeval v pritožbenem postopku.

11. V nadaljevanju se tožena stranka ne strinja s tožnikovim stališčem, da bi morala biti njegova pedagoška usposobljenost ugotovljena tudi na podlagi rezultatov študentskih anket o njegovem pedagoškem delu in ne le na podlagi študentskega mnenja. Ob sklicevanju na 88. člen Meril poudarja, da ŠS pri oblikovanju svojega mnenja ni vezan na rezultate študentskih anket. To naj bi pomenilo, da ankete niso obvezna sestavina v postopku izdelave študentskega mnenja, še posebej v primeru nezadostnega števila študentskih anket, saj študentov ni mogoče prisiliti v njihovo izpolnjevanje. Poleg tega trdi, da lahko ŠS skladno s tretjim odstavkom 88. člena Meril izdela mnenje o pedagoškem delu tudi na podlagi neformalnih informacij, ki jih pridobi od študentov. Zato ocenjuje, da je bilo študentsko mnenje ŠS izdelano skladno z Merili, in pojasnjuje, da je treba naknadno pridobljena mnenja šteti za neformalne informacije v smislu tretjega odstavka 88. člena Meril. Poudarja, da ima študentsko mnenje vse sestavine iz 89. člena Meril, saj se nanaša na zadnje izvolitveno obdobje in je bilo sprejeto na podlagi oddanih pisnih mnenj študentov, iz obrazložitve pa je mogoče razbrati tudi časovne, količinske in vsebinske pomanjkljivosti v tožnikovem pedagoškem delu. Meni, da dodatno priložena ločena pozitivna mnenja, ki se v splošnem nanašajo na daljše in ne le na zadnje izvolitveno obdobje, niso pomembna za odločitev v tej zadevi, saj niso bila izdelana skladno z Merili in iz njihove vsebine ni jasno razvidno, za kakšen namen so bila narejena. Trdi, da navedenih ločenih pozitivnih mnenj tudi sicer ni mogoče upoštevati glede na Merila, Statut UL in ZVis. Tožena stranka še navaja, da tožnik ni nasprotoval dejanskemu stanju v študentskem mnenju. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožniku naloži povračilo stroškov postopka.

12. Tožnik je v nadaljevanju postopka vložil pripravljalno vlogo, v kateri glede tožbenih novot trdi, da iz pritožbe z dne 15. 1. 2019 jasno izhaja, (1) da razlog za neizpolnjevanje zadostne pedagoške usposobljenosti ne more biti negativno mnenje študentov, ki obiskujejo 3. letnik filmske in televizijske kamere, (2) da je bilo študentsko mnenje izdelano zgolj na podlagi štirih študentov, ki niso izpolnjevali svojih osnovnih obveznosti, pri čemer z mnenjem niso bili seznanjeni drugi študenti tožeče stranke, in da (3) je tožnik zato priložil mnenja in izjave študentov A. A. z dne 10. 1. 2018, B. B. z dne 14. 1. 2018 in C. C. z dne 13. 1. 2019, ki jim ni bila dana možnost sodelovanja v postopku podaje mnenja ŠS in z njim niso bili seznanjeni. Poudarja, da pritožba sicer ne uporablja pravne terminologije, vendar pa je iz nje jasno razvidno, da je tožnik grajal zakonitost prvostopenjske odločbe, temelječe le na nezakonito izdanem negativnem mnenju ŠS. Zato v tožbi naj ne bi bila navedena nova dejstva, kar po tožnikovem mnenju potrjuje tudi dopis tožene stranke z dne 1. 2. 2017, iz katerega so razvidna njena pojasnila AGRFT, da je mnenje ŠS le eden izmed elementov za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za izvolitev v naziv (39. člen Meril), pri čemer je tožena stranka jasno navedla, da je navedeno mnenje le vrsta akcesornega akta, na katerega pristojni organ ni vezan. Po tožnikovem mnenju tretji odstavek 88. člena Meril nakazuje na nujnost izvedbe anket. Če so študenti lahko napisali izjave, potem po tožnikovem mnenju ni razloga, da ne bi izpolnili anket. 13. Tožnik izpostavlja, da v mnenju ŠS niso navedeni kandidati, ocenjevalno obdobje na katero se nanaša, ter količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga ocenjevalnemu obdobju. Poudarja, da je bilo mnenje oblikovano na podlagi naknadno oddanih pisnih mnenj študentov, za katere je zaprosil ŠS, zaradi česar je sklicevanje ŠS na pridobljena mnenja zgolj pavšalno. Navaja, da naknadno oddana pisna mnenja študentov niso bila ne priložena ne povzeta v mnenju ŠS, zaradi česar ni jasno, kdo jih je podal, koliko je bilo in kakšna je bila njihova vsebina. Opozarja, da ŠS na podajo mnenja nekaterih študentov (A. A., B. B. in C. C.) ni pozval, kar jasno kaže na to, da mnenje ŠS ne odraža dejanskega mnenja. Nepravilno naj bi bilo stališče tožene stranke, da pritožbi priložena mnenje študentov niso uporabna, ker se nanašajo na daljše in ne le na zadnje izvolitveno obdobje. Nepomembne za presojo naj bi bile navedbe tožene stranke, da so študentje na pogovoru z dne 9. 10. 2018 potrdili dejansko stanje, saj za mnenje niso bili vprašani študenti, ki so tožnikovo pedagoško sposobnost ocenili kot pozitivno. Tožnik opozarja, da mnenje štirih posameznikov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, ne more biti podlaga za izdelavo mnenja ŠS že glede na stališče, da analiza anket ni bila narejena zaradi prenizkega števila odgovorov. Zato po njegovem mnenju ni pravilno ravnanje tožene stranke, da je lahko le mnenje štirih posameznikov podlaga za izdelavo splošnega mnenja glede tožnikove pedagoške usposobljenosti.

**K I. točki izreka:**

14. Tožba je utemeljena.

15. Visokošolski učitelji so docent, izredni profesor in redni profesor ter lektor (prvi odstavek 52. člena ZVis1). Skladno s prvim odstavkom 56. člena ZVis voli docente za pet let senat fakultete, umetniške akademije oziroma strokovne šole.2 V naziv docent pa je lahko izvoljen kdor ima doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti (prvi odstavek 55. člena ZVis). Visokošolski učitelji morajo poleg pogojev iz prvega odstavka 55. člena ZVis izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv. Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Za visokošolske zavode, ki so članice univerze, merila določi senat univerze (sedmi in osmi odstavek 55. člena ZVis).3 Postopkovna pravila za izvolitev v naziv določa Statut UL v členih od 147. do 163. V postopku presoje izpolnjevanja pogojev za izvolitev v naziv se uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan vložitve vloge (četrti odstavek 149. člena Statuta UL).4

16. O prvi ponovni izvolitvi v isti naziv visokošolskega učitelja odloča neposredno senat članice na osnovi gradiva, ocen poročevalcev, morebitne kandidatove opredelitve do ocen ter mnenja študentskega sveta in rezultatov študentske ankete (prvi in tretji odstavek 153. člena Statuta UL). V postopku izvolitve v naziv se pridobi mnenje študentskega sveta o pedagoškem delu na način, ki ga določajo merila. O negativnem mnenju študentskega sveta članica seznani kandidata, ki se lahko do mnenja opredeli (četrti in peti odstavek 152. člena Statuta UL)5. Študentski svet izdela mnenje o pedagoškem delu kandidata ob upoštevanju študentskih anket in neformalnih informacij, ki jih pridobi od študentov. Pri oblikovanju svojega mnenja ni vezan na rezultate študentskih anket. Če mnenje ŠS odstopa od rezultatov anket, mora to odstopanje izčrpno obrazložiti in utemeljiti (drugi in tretji odstavek 88. člena Meril). Študentsko mnenje mora vsebovati: navedbo kandidata in ocenjevalnega obdobja, na katero se nanaša, navedbo količinskih in kakovostnih kazalcev, ki so bili podlaga ocene pedagoškega dela kandidata in izčrpno obrazložitev. Negativno mnenje ŠS mora poleg tega vsebovati tudi časovno, količinsko in vsebinsko opredelitev konkretnih pomanjkljivosti v pedagoškem delu kandidata (89. člen Meril).

17. Iz citiranih določb tako izhaja, da ima mnenje ŠS o pedagoškem delu kandidata v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev pomembno vlogo. Vendar pa mora biti mnenje študentov o pedagoških sposobnostih kandidata oblikovano tako, kot to določajo Merila v 88. in 89. členu. To pomeni, da lahko organ prve stopnje svojo odločitev opre na mnenje ŠS šele, ko presodi, ali je bilo mnenje oblikovano v skladu z Merili. Ugotoviti mora, da iz mnenja izhaja obdobje, na katerega se nanaša, navedeni morajo biti količinski in kakovostni kazalci, ki so podlaga ocene pedagoškega dela kandidata, poleg tega mora mnenje imeti izčrpno obrazložitev. V primeru, ko se ne upoštevajo rezultati študentskih anket, mora biti to odstopanje izčrpno obrazloženo in utemeljeno. Povedano drugače, mnenje ŠS je upoštevno le, če upravni organ najprej presodi, da je sestavljeno v skladu z Merili.

18. V obravnavani zadevi je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi sicer izčrpno povzel mnenje ŠS, vendar pa je po presoji sodišča izostala ugotovitev, ali je mnenje o tožnikovih pedagoških sposobnostih sestavljeno v skladu 88. in 89. členom Meril. Pri tem niti iz samega mnenja ni razvidno ne ocenjevalno obdobje na katerega se nanaša, ne količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga ocene tožnikovega pedagoškega dela.6 Iz mnenja ŠS prav tako ne izhaja, koliko je bilo pridobljenih neformalnih mnenj in kakšna so bila ter koliko študentov je v ocenjevanem obdobju obiskovalo tožnikova predavanja in koliko jih ni želelo izraziti svojega mnenja. Navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ne izhajajo niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se je zato ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

19. V upravnem postopku je bila tožniku dana možnost, da poda pripombe na negativno mnenje ŠS, kar je tudi storil. Njegove pripombe pa so v izpodbijani odločbi povzete skopo, pri čemer se upravni organ do njih ni argumentirano opredelil. Tudi zato obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza kriterijem iz 214. člena ZUP, zaradi česar se je ne da preizkusiti.

20. Tožena stranka navaja, da je nedovoljena tožbena novota tožnikova navedba, da je bila njegova pedagoška usposobljenost ugotovljena le na podlagi študentskega mnenja, brez opravljenih študentskih anket o pedagoškem delu tožeče stranke, in da študentsko mnenje ne vsebuje vseh sestavin iz v 88. člena Meril. Ugovor ni utemeljen. Skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Navedeno zakonsko izhodišče se torej že po naravi stvari ne more nanašati na tožnikov ugovor glede kršitve pravil postopka in posledično napačne uporabe materialnega prava, saj s tem ni navajal novih dejstev in dokazov.

21. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in se ni spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov.

22. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

23. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) in stroški v višini 28,5 EUR za dodatno pojasnjevanje v obrazloženi vlogi (4. člen Pravilnika). To znese skupaj z zahtevanim 22 % DDV (v višini 68,97 EUR) 382,47 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

**K III. točki izreka:**

24. Sodišče zahtevi tožene stranke za povrnitev stroškov postopka ni ugodilo, ker v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pripadajo stroški postopka samo tožniku.

1 Smiselno enako določata tudi prvi odstavek 148. člen Statuta UL in 5. člen Meril. 2 Smiselno enako določata tudi drugi odstavek 148. člena Statuta UL in prvi odstavek 6.člena Meril. 3 Podrobnejša merila za izvolitev v naziv sprejme senat univerze (prvi odstavek 147. člena Statuta UL). 4 V času vložitve vloge 8. 2. 2018 je veljal ZVis (s spremembami do vključno novele objavljene v Uradnem Listu RS št. 65/17), Statut UL (Uradni list RS, št. 4/17, 56/17, 56/17, 14/18) in Merila (čistopis z dne 27. 9. 2016 s spremembami z dne 18. 10. 2016). 5 Enako določa 17.a člen Meril. 6 V mnenju je zapisano, da "v anketah iz novembra 2016 in novembra 2017 ni bila podana niti ena sama ocena, vsa mesta v anketah so bila označena s simbolom ››.‹‹, saj zaradi prenizkega števila odgovorov analiza izvajalca ni bila narejena". Negativno mnenje, ki ima datum 21. 6. 2018, pa je bilo izoblikovano na podlagi naknadno oddanih pisnih mnenj študentov za katere je ŠS zaprosil.