Jedro

Če je bila že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč in zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, ni več v taki obliki kot ob podržavljenju, upravičenca do denacionalizacije ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, razveljavi se 1.točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 1333/96-8 z dne 23.7.1998 in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v 1. točki izreka sodbe ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 26.7.1996 in ji zadevo poslalo v ponovni postopek, in to Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Ljubljane, ki je zaradi spremenjene pristojnosti pridobilo položaj tožene stranke. V 2. točki izreka sodbe je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in odpravila odločbo Upravne enote D. z dne 25.1.1996, ki je odločila, da pok. M.S. vlaga v komasacijski sklad R. II-IV parceli št. 140 in 102/2 k.o. K., v zameno pa se ji dodeli iz komasacijskega sklada parc. št. 1281/1 k.o. P., pri čemer se za iste parcele zmanjšuje obseg zemljišč, ki jih je v komasacijski sklad vložila Kmetijska zemljiška skupnost D. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje povzema vsebino odločbe tožene stranke: Komasacijski postopek in postopek denacionalizacije sta različna postopka, ki po določbah 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) nista združljiva ter ima postopek, ki je bil prvi uveden prednost pred drugim, če so zaradi uvedbe prvega postopka nastale kakšne pravne posledice. V komasacijskem postopku je to faza, ko je že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč, ni pa še pravnomočna, saj so komasacijski udeleženci po izdaji odločbe zakoniti posestniki zemljišč in so jih dolžni prevzeti v posest in obdelavo ter imajo na njih posestno varstvo (2.odstavek 95.člena Zakona o kmetijskih zemljiščih ZKZ). O zahtevku upravičenca za denacionalizacijo zemljišč je mogoče odločati šele po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč. V zadevi je bila komasacija uvedena že leta 1988, odločba o novi razdelitvi zemljišč pa izdana 10.9.1990. Parcel. št. 140 in 102/2 k.o. K. v taki obliki in obsegu, kot sta bili pred uvedbo komasacije, ni več, zemljišče samo pa je že dodeljeno z odločbo bodočim lastnikom v posest, po pravnomočnosti odločbe pa bodo na njih pridobili tudi lastninsko pravico.

Denacionalizacijska odločba, ki se nanaša na navedeni zemljišči, ni izvedljiva in zato nična. Sporazum med zastopnikom upravičenke in Upravno enoto D. - referatom za kmetijstvo glede dodelitve zemljišča iz komasacijskega sklada ne more vplivati na drugačno odločitev, saj v komasacijskem postopku ni sporazuma, kot je predviden po ZDen, ampak je možno le odločanje.

Sodišče prve stopnje v nadaljevanju navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila o ničnosti pravnomočne denacionalizacijske odločbe kot o predhodnem vprašanju (144. člen ZUP). Za rešitev tega vprašanja, glede na to, da je bila pravnomočna denacionalizacijska odločba izdana v drugem postopku, v postopku komasacije ni bilo zakonitih pogojev. Postopek, pogoje in organ, ki odloča o ničnosti, določata 267. in 268. člen ZUP/86. Vprašanje ničnosti pravnomočne odločbe zato ne more biti obravnavano kot predhodno vprašanje v drugem upravnem postopku. Zato bo morala tožena stranka, če bo ugotovila, da ima odločba o denacionalizaciji tako nepravilnost, ki ima za posledico njeno ničnost, predlagati pristojnemu organu, da o tem odloči. Če bo ničnost te odločbe ugotovljena, bodo odpravljene njene pravne posledice in bo to mogoče upoštevati v komasacijskem postopku. Do drugih tožbenih navedb se sodišče ni opredelilo in jih bo moral preizkusiti upravni organ v ponovljenem postopku.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v tem upravnem sporu prizadeta stranka) v pritožbi, kjer smiselno izpodbija 1. točko izreka sodbe, uveljavlja vse pritožbene razloge. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da naj bi Geodetska uprava z izpodbijano odločbo odločala o ničnosti pravnomočne odločbe o denacionalizaciji kot o predhodnem vprašanju. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe res navaja, da je denacionalizacijska odločba, na katero se sklicuje prvostopna odločba o komasaciji v delu, ki se nanaša na parc. št. 140 in 102/2 k.o. K., neizvedljiva in kot taka nična, to pa še ne pomeni, da je odločala o ničnosti te odločbe, kot o predhodnem vprašanju, kot napačno sklepa prvostopno sodišče. Tožena stranka je odpravila le odločbo o komasaciji in ni posegla v odločbo o denacionalizaciji. Napačna je odločitev prvostopnega organa - Upravne enote D., ki vodi komasacijski postopek, zato, ker je vanj, kljub nezdružljivosti dveh upravnih postopkov, od katerih bi moral biti končan najprej tisti, ki je bil prvi uveden, leta 1996 vključila kot udeleženko pokojno S.M. (umrla je leta 1992), na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe z dne 27.9.1994, čeprav je bila že leta 1990 izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada komasacijskega območja R. II-IV. Denacionalizacijska upravičenka oziroma njen skrbnik za poseben primer bi bil lahko vključen v komasacijski postopek kot udeleženec le, če bi se kot lastnik spornih zemljišč izkazal v času uvedbe komasacijskega postopka, to je leta 1988 oziroma kasneje do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada (v skladu s 83.členom starega ZKZ), to je leta 1989. Komasacijski udeleženci imajo po izdaji komasacijske odločbe in s prevzemom zemljišč v posest in obdelavo posestno varstvo v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZKZ, kar pokojni S.M., ki zemljišč ni prevzela,ta zakon ne zagotavlja. Prvostopni organ je leta 1996, ko so bile že vse parcele iz komasacijskega sklada razdeljene med komasacijske udeležence, vključil v komasacijski postopek novega udeleženca in mu dodelil zemljišča, ki so bila dodeljene KZS D. in so sedaj v lasti Republike Slovenije. Ta vključitev pa je nepravilna, sodišče prve stopnje pa tega vprašanja ni obravnavalo. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi prvostopnega sodišča in navaja, da na obravnavanih zemljiščih na dan vložitve zahteve za denacionalizacijo komasacijski postopek še ni bil pravnomočno končan in na njih ni bila vpisana lastninska pravica komasacijskih udeležencev. Zato ni podana ovira za vračanje v naravi, po 3. odstavku 16. člena Zden. Ker komasacijski postopek še ni pravnomočno končan, zgolj posestno varstvo, ki ga zakon zagotavlja komasacijskim udeležencem, ne predstavlja ovire za vračanje v naravi po navedeni določbi ZDen. To je tudi v skladu z načelom ZDen, ki prvenstveno nalaga vračanje podržavljenega premoženja v naravi. Zato je pravilna rešitev, da formalno vrnjeno nepremičnino upravičenci lahko vložijo v komasacijski sklad in nato v komasacijskem postopku prejmejo ustrezno nepremičnino v naravi, po pravilih postopka komasacije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno trditvijo, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo zakonitosti izpodbijane odločbe. Kot podlaga za odpravo prvostopne odločbe o dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada pokojni M.S., na kar pravilno opozarja pritožba, ne more biti ugotovitev tožene stranke, da je odločba o denacionalizaciji zemljišč pokojne M.S. neizvedljiva in nična. Zmotno je tudi stališče v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka odločala o njeni ničnosti kot o predhodnem vprašanju. Odprava prvostopne odločbe temelji na stališču, da pravnomočna denacionalizacijska odločba ni primerna podlaga za vključitev pokojne denacionalizacijske upravičenke v komasacijski postopek, po izdaji odločbe o komasaciji in dodelitvi zemljišč vsem udeležencem tega postopka. To pa je v tem sporu bistveno vprašanje, na katerega sodišče prve stopnje ni odgovorilo in je zato izpodbijana sodba pomanjkljiva.

Čeprav ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da se o denacionalizacijskem zahtevku lahko odloča šele po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč, pa vendar drži, da v komasacijskem postopku pravne posledice nastopijo že z izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. V skladu z njo komasacijski udeleženci izgubijo posest na vloženi parceli, pridobijo pa posest na dodeljeni parceli (2. odstavek 95. člena ZKZ). Če je točna ugotovitev v odločbi tožene stranke, da je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč izdana že 10.9.1990, in če drži ugotovitev, da parc. št. 140 in 102/2 k.o. K. v taki obliki, kot sta bili pred uvedbo komasacijskega postopka, ni več, v takem stanju komasacijskega postopka, po presoji pritožbenega sodišča, denacionalizacijskega upravičenca ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca, kar pa nova odločba o razdelitvi z dne 25.1.1996, po svoji vsebini, pravzaprav je. To pa po drugi strani pomeni, da te okoliščine kažejo na to, da ni bilo pravne in dejanske podlage za izdajo odločbe prve stopnje z dne 25.1.1996. Po presoji pritožbenega sodišča so zato podani uveljavljani pritožbeni razlogi. Zato je skladno z določbo 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu (1.točka izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve stopnje, ob upoštevanju stališč in pripomb pritožbenega sodišča v tem sklepu, ponovno presodi utemeljenost tožbe oziroma zakonitost v upravnem sporu izpodbijane odločbe tožene stranke.