Jedro

Stranka ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (III. točka izreka) delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, znižajo na 712,63 EUR (namesto 993,62 EUR).

II. Tožnik je dolžan v 8 dneh od vročitve sklepa toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 153,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati znesek 3.368,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka), višji zahtevek pa je zavrnilo (plačilo zneska 152,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2014 dalje do plačila - II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 993,62 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper stroškovni del odločitve (III. točka izreka sklepa) iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa v III. točki spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče kot potrebne stroške za postopek priznalo kilometrino pooblaščencu tožnika na relaciji Slovenska Bistrica - Ljubljana - Slovenska Bistrica v višini 156,88 EUR in odsotnost iz pisarne 2 x 80 točk v višini 73,44 EUR, posledično pa tudi previsoko odmerilo DDV. Sklicuje se na ustaljeno sodno prakso, da se kot potrebni stroški kilometrine priznavajo le stroški kilometrine pooblaščenca, ki ga je stranka izbrala in ima sedež na delovnem območju sodišča. Ker ima tožnik prebivališče v A., tožnikov pooblaščenec sedež v Slovenski Bistrici, tožba pa je bila vložena pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, pomeni, da ima pooblaščenec sedež zunaj delovnega območja Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Meni, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov kilometrine, ki jih je imel njegov pooblaščenec s pristopom na narok za glavno obravnavo, prav tako pa tudi ne do povračila stroškov za odsotnost iz pisarne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) ter 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, je pa sodišče prve stopnje tožniku odmerilo previsoke stroške postopka.

6. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo tudi potne stroške njegovega pooblaščenca v višini kilometrine iz Slovenske Bistrice v Ljubljano in nazaj (2 x 212 km x 0,37 EUR) v višini 156,88 EUR in 2 x 80 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja v višini 73,44 EUR, kot potrebne stroške za pravdo, kar pa ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Stranka ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča. Individualni delovni spor je obravnavalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, tožnik ima stalno prebivališče v A., medtem ko ima pooblaščenec tožnika sedež v Slovenski Bistrici. Po 22. členu Ustave RS izhaja pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da je nasprotna stranka v postopku dolžna kriti stroške, ki nastajajo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika zunaj kraja svojega prebivališča in območja sodišča, pri katerem teče postopek. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, znižalo za znesek kilometrine v višini 156,88 EUR, odsotnost iz pisarne v višini 73,44 EUR in 22 % DDV v višini 50,67 EUR, torej na znesek 712,63 EUR, namesto 993,62 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

7. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov za pritožbo v višini 250 točk, na podlagi tar. št. 15/IV v povezavi s tar. št. 18/I Odvetniške tarife oziroma (glede na vrednost točke 0,60 EUR) v višini 150,00 EUR in 2 % materialne stroške v višini 3,00 EUR. Tožnik je tako dolžan toženi stranki povrniti skupne stroške pritožbenega postopka v višini 153,00 EUR. Tožnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni doprinesel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).